prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bila pritožba prosilca zoper zavrnilni del izpodbijane odloèbe, s katero je organ prosilèevi zahtevi delno ugodil in mu omogoèil delni dostop do dokumentov o nekdanjem javnem uslužbencu. IP se je v pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahteval prosilec, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ v delu zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da zahtevani dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, pri zavezancu ne obstajajo. IP je tako zakljuèil, da je organ prosilcu posredoval dokumente, s katerimi razpolaga, glede drugih dokumentov pa je bilo ugotovljeno, da z njimi organ ne razpolaga, zato je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. 

ODLOČBA:

Številka: 090-192/2021/6

Datum: 1. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 5. 2021, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Generalštaba Slovenske vojske, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (nadaljevanju organ), št. 090-18/2021-16 z dne 17. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 28. 5. 2021 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Generalštaba Slovenske vojske, št. 090-18/2021-16 z dne 17. 5. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 29. 1. 2021 na podlagi ZDIJZ na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval informacije in dostop do dokumentov za …., ki je bil zaposlen pri organu (v nadaljevanju zadevni posameznik). Zahteval je: - Podatke o služenju vojaškega roka v JLA, ocene varnostne preverke, - Podatke – dokumente o razporedu v varnostni sestav JLA ali TO do zaposlitve v TO RS, MORS, - Dokumentacijo o disciplinskih in predkazenskih postopkih, ovadbah ter postopkih in drugih zabeležkah odstopanja od zakona o obrambi, vojaški zakonodaji in pravilih SV,

 - Ocene in zabeležke o šolanju in napotitvah v tujino – misijah, vse dopise britanskih, ameriških in drugih tujih obrambnih – vojaških ustanov, kjer se je zadevni posameznik nahajal na usposabljanju ali v okviru druge službene okoliščine, - Dokumente o njegovi zaposlitvi v TO leta 1991 in v SV leta 2000, dokazila o opravljenem zdravstvenem pregledu, varnostna preverka, prošnja za zaposlitev s prilogami, kakšni so bili formacijski in drugi zakonski pogoji za zaposlitev na delovno – formacijsko mesto na katero je bil leta 2000 zaposlen, - Službene ocene, - Vse predloge in ostalo dokumentacijo v zvezi z nagradami, pohvalami, odlikovanji (odločbe – odredbe, ukazi) o dodelitvi nagrad, pohval, odlikovanj, - Vso dokumentacijo v zvezi z zaposlitvijo v TO v obdobju od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988, vsa angažiranja, napotitve na vojaško parado 1985 v Beograd, vsa usposabljanja, zabeležke, službene ocene, poročila organov varnosti o njem in v zvezi z njim.

Organ je dne 29. 1. 2021 izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev, in sicer do 13. 4. 2021. V postopku je bila dne 13. 4. 2021 izdana odločba organa št. 090-18/2021-9, s katero je organ delno ugodil zahtevi prosilca, tako, da mu je določene dokumente posredoval na način, da se prekrijejo varovani osebni podatki posameznikov oziroma podatki, ki niso predmet zahteve. Pri tem pa je organ odločil, da bo o preostali zahtevi prosilca odločeno z novo odločbo. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je zahtevo prosilca zavrnil. Prosilec je 28. 4. 2021 zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da naj bi mu organ posredoval vse dokumente o šolanju in usposabljanju, pri čemer mu ni posredoval dokumentov v zvezi z usposabljanji v TO v obdobju 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988 in v zvezi z usposabljanji v ZDA leta 2005. Prav tako mu organ ni posredoval vseh dokumentov v zvezi s službenimi potmi, kot na primer poročila o potovanju v ZDA, na vojaško parado leta 1985 v Beograd in na usposabljanje v šolske centre JLA, v obdobju 1978 do 1988 in v zvezi z zaposlitvijo 1. 7. 2000. Prav tako mu niso bili posredovani vsi dokumenti v zvezi z disciplinskimi, predkazenskimi postopki, ovadbami in drugimi zabeležkami odstopanj od zakona o obrambi. Obenem navaja, da so štirje od posredovanih dokumentov nečitljivi. Organ je dne 17. 5. 2021 izdal o zahtevi prosilca v zvezi z njegovo pritožbo novo odločbo, s katero je pritožbi prosilca ugodil, tako, da je svojo odločbo z dne 13. 4. 2021 nadomestil z novo odločbo in zahtevi prosilca delno ugodil ter prosilcu posredoval dokumente, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V drugi točki izreka je natančno navedel del zahteve in ustrezajoče dokumente, do katerih je dostop ugodil. S tretjo točko izpodbijane odločbe je odločil, da v delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga, se zahteva zavrne. S četrto točko izreka pa, da v tem postopku posebni stroški niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve v delu, ki se nanaša na dokumentacijo o disciplinskih in predkazenskih postopkih, ovadbah ter postopkih in drugih zabeležkah odstopanja od zakona o obrambi, vojaški zakonodaji in pravilih SV, s prošnjo za zaposlitev v delovno razmerje iz 1. 7. 2000, s predlogi in ostalo dokumentacijo v zvezi z nagradami, pohvalami, odlikovanji (odločbe – odredbe, ukazi) o dodelitvi nagrad, pohval, odlikovanj, z zabeležkami, službenimi ocenami, ki niso del urejene zbirke dokumentarnega gradiva, s poročili organov varnosti o zadevnem posamezniku oziroma v zvezi z njim, ter na dokumente v zvezi z angažiranjem, ter z dokumenti v zvezi z napotitvijo na vojaško parado leta 1985 v Beograd, v kolikor ne ustrezajo dokumentom, do katerih je dostop omogočil z drugo točko izreka.

Na odločbo organa z dne 17. 5. 2021 se je prosilec pritožil. Vztraja, da mu organ še vedno ni omogočil dostopa do dokumentov v zvezi s šolanjem v ZDA na študiju vojaškega menedžmenta (pogodba, nalogi za službeno potovanje, obračun službenih stroškov, vabilo na šolanje v San Antonio, potrdilo o končanem šolanju, dopis ameriške ustanove na organ o dostavi podatkov, kakšna je bila vojaška izobrazba zadevnega posameznika, preden se ga je poslalo na šolanje v ZDA, odgovor organa s tem v zvezi), z vojaško parado v Beogradu, zaposlitvijo leta 2000 (zdravstveni pregled ob zaposlitvi 1. 7. 2000, varnostna preverka, o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za zaposlitev leta 2000, članstvo v stranki), v zvezi z disciplinskimi in predkazenskimi postopki ter ovadbami. Iz vsebine pritožbe tudi izhaja, da vztraja pri dokumentih v zvezi z usposabljanji v šolskih centrih JLA TO za obdobje od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988. Prav tako meni, da je v nasprotju z ZDIJZ postopanje organa pri izdaji odločbe z dne 13. 4. 2021, v kateri je navedeno, da bo o preostalih zahtevkih odločeno z novo odločbo. Prosilec v svoji pritožbi IP predlaga, da zaseže kadrovski dosje zadevnega posameznika in da mu posreduje zahtevane dokumente ter da zaradi nezakonitega postopka uradna oseba organa odgovarja za prekršek.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-18/2021-18 dne 1. 6. 2021, poslal IP. IP je dne 16. 6. 2021 z namenom dodatne razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju napravil zapisnik št. 090-192/2021/3. Na ogledu je organ IP med drugim izročil izjavo z dne 27. 6. 2000. IP je po opravljenem ogledu dne 18. 6. 2021 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-192/2021/3. Na poziv IP je organ dne 22. 6. 2021 poslal dopis št. 090-18/2021-23, skupaj z določenimi dokumenti.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi vztraja, da se mu omogoči dostop do dokumentov.

IP je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in evidentiranja gradiva ter obstoj morebitnih napak organov pri ravnanju z dokumenti oziroma pomanjkljivo delovanje na določenem področju, nepravilnosti pri vodenju postopkov, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da gre za dokumente, ki jih je organ pridobil oziroma ustvaril v zvezi z delovnim razmerjem pri organu nekdaj zaposlenega zadevnega posameznika. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahteval prosilec, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja.

Glede očitanih kršitev pravil postopka pri organu prve stopnje v zvezi z izdajo nadomestne odločbe

Prosilec organu v pritožbi očita, da je v odločbi z dne 13. 4. 2021 navedel, da odloča le o delu zahteve ter da je takšno postopanje organa nezakonito. ZUP v 219. in 220. členu ureja delno in dopolnilno odločbo. V 219. členu je določeno, da kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko izda pristojni organ odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih. Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. 220. člen ZUP pa določa, da če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Če se predlog stranke za dopolnilno odločbo zavrne, je zoper tako odločbo dovoljena pritožba. 242. člen ZUP določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Zoper novo odločbo ima stranka pravico do pritožbe. Ko organ prve stopnje prejme to pritožbo, mora takoj ravnati po prvem odstavku 245. člena tega zakona.

Iz dokumentov izpodbijane odločbe izhaja, da je organ z odločbo z dne 13. 4. 2021 odločil le o delu zahtevka, pri čemer je navedel, da bo o preostali zahtevi prosilca odločil z novo odločbo. Iz navedene odločbe tako izhaja, da je organ v roku, ki si ga je s sklepom o podaljšanju roka določil, odločil le o delu zahtevka, ne pa tudi o preostalem delu. V zvezi s preostalim delom zahtevka pa ZUP določa izdajo delne oziroma dopolnilne odločbe. V obravnavanem primeru organ ni izdal dopolnilne oziroma delne odločbe, ampak nadomestno odločbo v zvezi s pritožbo. O celotni zahtevi prosilca je odločil v zvezi s pritožbo z dne 28. 4. 2021, in sicer z izpodbijano odločbo z dne 17. 5. 2021. Z izpodbijano odločbo je organ odločil o celotni zahtevi prosilca, tako da je pritožba zoper odločbo z dne 13. 4. 2021 delno utemeljena in zato jo je nadomestil z izpodbijano odločbo ter omogočil prosilcu dostop do dokumentov. IP tako ugotavlja, da je organ odločil o celotni zahtevi prosilca, in sicer tako, da je v zvezi s pritožbo svojo odločbo nadomestil in tako postopal v skladu z 242. členom ZUP. O zahtevi prosilca je bilo tako z izpodbijano odločbo v celoti odločeno, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, ki organu očitajo, da je z odločbo z dne 13. 4. 2021 odločil le o delu zahteve in da o celotni zahtevi prosilca ni bilo odločeno.

Kot izhaja iz zahteve, odločbe in pritožbe prosilca, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje obstoja navedenih sklopov dokumentov:

- v zvezi s šolanjem v ZDA, San Antonio,

- v zvezi z vojaško parado v Beogradu leta 1985,

- v zvezi z usposabljanji v šolskih centrih JLA TO za obdobje od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988,

- v zvezi z disciplinskimi in predkazenskimi postopki ter ovadbami,

- zaposlitvijo leta 2000.

Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

V zvezi s šolanjem v ZDA, San Antonio

IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Iz zahteve prosilca izhaja, da je v četrti alineji navedel, da zahteva »ocene in zabeležke o šolanju in napotitvah v tujino – misijah, vse dopise britanskih, ameriških in drugih tujih obrambnih – vojaških ustanov, kjer se je zadevni posameznik nahajal na usposabljanju ali v okviru druge službene okoliščine«.  V pritožbi zoper odločbo z dne 13. 4. 2021 je prosilec navedel, da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentov v zvezi z usposabljanji v ZDA leta 2005, kjer naj bi zadevni posameznik študiral vojaški menedžment. Pri tem je navedel, da so iz navedene ustanove na organ poizvedovali glede izobrazbe zadevnega posameznika, organ pa je s tem v zvezi pripravil poročilo. Poleg navedenih, prosilec zahteva tudi poročilo o potovanju v San Antonio. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu omogočil dostop do dokumentov, ki jih je poimenoval »Pogodbe in dokazila o šolanjih in usposabljanjih« ter »Poročila o opravljenih službenih poteh«. V pritožbi zoper izpodbijano odločbo pa prosilec dejansko svoj zahtevek glede dokumentov v zvezi z izobraževanjih spreminja, saj navaja, da mu organ še vedno ni omogočil dostopa do dokumentov v zvezi s šolanjem v ZDA na študiju vojaškega menedžmenta (pogodba, nalogi za službeno potovanje, obračun službenih stroškov, vabilo na šolanje v San Antonio, potrdilo o končanem šolanju, dopis ameriške ustanove na organ o dostavi podatkov kakšna je bila vojaška izobrazba zadevnega posameznika preden se ga je poslalo na šolanje v ZDA, odgovor organa s tem v zvezi). IP ugotavlja, da je prosilec v zvezi s šolanji in napotitvami v tujino zahteval le: ocene in zabeležke, ter dopise britanskih, ameriških in drugih tujih obrambnih – vojaških ustanov. V pritožbi zoper odločbo z dne 13. 4. 2021 pa še poročilo o šolanju na navedeni ustanovi. Med zahtevanimi dokumenti tako ni bilo dokumentov, na katere se prosilec sklicuje v pritožbi, in sicer: pogodba, nalogi za službeno potovanje, obračun službenih stroškov, vabilo na šolanje v San Antonio, potrdilo o končanem šolanju.

Na ogledu in camera je organ IP pojasnil, da je zahtevane dokumente iskal v personalni mapi zadevnega posameznika. Ta se v fizični obliki nahaja v arhivu organa. V informatizirani obliki pa se nahaja v elektronskem personalnem dosjeju, ki zajema vse te iste dokumente, le da so skenirani. Struktura personalne mape ni predpisana, je pa razdeljena po razdelkih. Prosilcu je organ iz dela razdelka, ki se nanaša na izobraževanje, posredoval vse. V mapi se nahajajo vsi dokumenti, ki so vezani na delovni status zaposlenega, v mapi pa se nujno ne nahajajo vsi dopisi, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Organ je prosilcu v zvezi z izobraževanji v Združenih državah Amerike v San Antoniu posredoval vse dokumente. IP je z vpogledom v personalno mapo ugotovil, da se v mapi v zvezi z izobraževanjem v San Antoniu nahajajo le Pogodba o izobraževanja, ki je bila sklenjena med zadevnim posameznikom in organom iz leta 2004 in potrdila navedene institucije o opravljenih izobraževanjih. Ob tem organ dodaja, da je med izobraževanji zadevnega posameznika edino izobraževanje, ki bi lahko štelo kot »študij« na Royal College of Defense iz Anglije. Drugih dokumentov o izobraževanjih v smislu »študija« med dokumenti organa ni. Organ je ob tem pojasnil, da ne vodi ločene evidence dokumentarnega gradiva o izobraževanjih na zadevni instituciji v San Antoniu. Prav tako dokumentov ne bi bilo mogoče najti v MFERacu, ker tam dokumentov ni.

V pritožbenem postopku je bilo v zvezi z zahtevo prosilca za dokumente v zvezi s šolanjem v ZDA, v San Antoniu ugotovljeno, da je organ z izpodbijano odločbo do dokumentov, ki so bili predmet zahteve s tem v zvezi (Pogodba o izobraževanju, potrdila o opravljenih izobraževanjih) in jih ima, prosilcu omogočil dostop. Dokumentov, ki naj bi jih organ imel, kot so dopisi o medsebojni komunikaciji oziroma poročila, pa sta organ in IP preverila v osebni mapi zadevnega posameznika in se med dokumenti, ki se nanašajo na izobraževanje, niso nahajali. Organ je prav tako pojasnil, da dopisov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, v osebno mapo zaposlenega ne vlaga, ločene evidence dokumentarnega gradiva o izobraževanjih na zadevni instituciji v San Antoniu pa organ ne vodi. Pritožba prosilca je tako v tem delu neutemeljena, saj dokumentov v zvezi z izobraževanjem zadevnega posameznika na izobraževalni instituciji v ZDA, San Antoniu, ki jih zahteva prosilec, organ nima.

V zvezi z vojaško parado v Beogradu leta 1985

Prosilec svoje zahteve v zvezi z vojaško parado v Beogradu leta 1985 ni spreminjal, pri njej pa vztraja tudi v pritožbenem postopku. Navaja, da je bil tam zadevni posameznik vodja kontingenta TO RS. V zvezi s tem je organ zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da dokumentov nima. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da se je obrnil na arhiv, pri čemer je pojasnil, da to ni arhiv organa, kjer se je nahajala personalna mapa, ampak arhiv MORS, ki je organiziran v okviru Službe za splošne zadeve. Organ se je obrnil na tam zaposlenega g. … z elektronskim sporočilom, ki ga je IP vpogledal, z dne 4. 3. 2021. G. … je v sporočilu pojasnil, da v zvezi s parado v Beogradu leta 1985 ni našel nobenih dokumentov. Pri tem je organ na ogledu in camera pojasni, da se v arhivu dokumenti iščejo po številki dokumenta in po nosilcu oziroma originatorju. V zvezi s tem je podal primer, da se je na ta način iskalo določene Odredbe o priznanju, ker se je vedelo za izdajatelja let-teh. Po dogodku pa iskanje ni mogoče, saj dokumenti niso strukturirani po tematiki.

V pritožbenem postopku je bilo tako ugotovljeno, da dokumentov v zvezi z vojaško parado v Beogradu leta 1985 organ nima, oziroma dokumentarnega gradiva nima evidentiranega na takšen način, da bi med dokumenti lahko iskal dokumente »v zvezi z vojaško parado v Beogradu leta 1985«. Pri tem je organ prepričljivo obrazložil način iskanja dokumentov v arhivu, in sicer po številki dokumenta in po nosilcu oziroma originatorju. Po dogodku pa iskanje ni mogoče, saj dokumenti niso strukturirani po tematiki. IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi glede prosilčeve zahteve za dokumente v zvezi z vojaško parado v Beogradu leta 1985, pravilno ugotovil dejansko stanje, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

V zvezi z disciplinskimi in predkazenskimi postopki ter ovadbami

Prosilec v pritožbi vztraja, da ima organ še določene dokumente v zvezi z disciplinskimi in predkazenskimi postopki ter ovadbami, ki so bili vodeni zoper zadevnega posameznika, do katerih pa mu z izpodbijano odločbo ni omogočil dostopa. Predmet pritožbenega postopka v tem delu je bila tako le preveritev obstoja dokumentov. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je za kazenske in predkazenske postopke pristojna Obveščevalno varnostna služba (OVS) pri Ministrstvu za obrambo, za prekrške Sektor za obveščevalne zadeve Generalštab J-2/Vojaška policija in za disciplinske postopke Sektor za pravne zadeve organa. Pri pridobivanju dokumentov se je organ obrnil na posamezne nosilce z elektronskimi sporočili. V zvezi z OVS je pojasnil, da se nanje posebej ni obračal, saj je po lastnem poznavanju zadev vedel, da se je za zadevnega posameznika že vodil postopek za dostop do informacij javnega značaja v letu 2018, ki se je v delu zahteve, ki se nanaša na dostop do dokumentov o navedenih postopkih, prekrival. Vodil se je pod številko zadeve 090-36/2018. Organ je tako prosilcu v tem delu omogočil dostop do dokumentov, ki so bili že predmet tega postopka. Gre za dokumente, do katerih je prosilcu omogočil dostop in so razvidni v izpodbijani odločbi pod drugo točko izreka, in sicer Kazenska ovadba z dne 2. 12. 1994, pri čemer je na ogledu in camera IP vpogledal v dokument in ugotovil, da je pravilna letnica 1995, Sklep o zavržbi, Odstop uradnega zaznamka, Dopis št. Ktr 381/94-2, Odstop podatkov z dne 17. 5. 1994, Predlog z dne 30. 8. 1994 in sum storitve z dne 29. 10. 2002. Ker zadevni posameznik ni več zaposlen pri organu in zato dokumenti po letu 2018 pri OVS ne morejo nastajati, organ na OVS nove poizvedbe ni ponovno naslovil. Na ogledu in camera je IP vpogledal v poizvedbe organa, ki jih je naslovil na posamezne ostale pristojne službe. Glede odgovora Vojaške policije je organ prejel elektronsko sporočilo g… z dne 14. 5. 2021, da se zoper zadevnega posameznika ne vodijo predkazenski postopki pri organu. G… iz Sektorja za pravne zadeve pa je v elektronskem sporočilu z dne 13. 5. 2021 organu pojasnil, da ni disciplinske dokumentacije, ki bi se vodila za zadevnega posameznika. V pritožbenem postopku je bilo tako ugotovljeno, da je prosilec v zvezi z disciplinskimi in predkazenskimi postopki ter ovadbami prejel določene dokumente, drugih dokumentov pa organ s tem v zvezi nima. Ob tem je organ opravil poizvedbe pri pristojnih službah organa in Ministrstva za obrambo in drugih dokumentov ni našel.

V zvezi z usposabljanji v šolskih centrih JLA TO za obdobje od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988

Prosilec je v osmi alineji svoje zahteve navedel »Vso dokumentacijo v zvezi z zaposlitvijo v TO v obdobju od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988, vsa angažiranja, napotitve na vojaško parado 1985 v Beograd, vsa usposabljanja, zabeležke, službene ocene, poročila organov varnosti o njem in v zvezi z njim.«. V pritožbi vztraja, da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentov v zvezi z usposabljanji v šolskih centrih JLA TO, za obdobje od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je bila zahteva v tem delu enaka zahtevi iz leta 2018, št. 090-36/2018. Organ je prosilcu omogočil dostop do teh dokumentov. Navedeni dokumenti so bili pridobljeni iz arhiva MORS. V osebni mapi zadevnega posameznika se ti dokumenti ne nahajajo, saj se ta vodi od leta 1991. Pri tem je organ opozoril, da prosilec šele v pritožbi navaja »dokumente v zvezi z usposabljanji«, v zahtevi pa je navedel v zvezi z »zaposlitvijo«. Organ je zato štel to kot dokumente, ki se nanašajo na prošnjo za zaposlitev, življenjepis, pogodbo o zaposlitvi in podobno, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe. Organ je menil, da imajo dokumenti, ki se nanašajo na »usposabljanje«, drug pomen in bi šlo lahko za druge dokumente. Na ogledu in camera sta organ in IP ponovno pregledala zahtevo in ugotovila, da je prosilec zahteval tudi dokumente v zvezi z usposabljanji za to obdobje. V zvezi s tem je organ na ogledu in camera pojasnil, da poizvedbe po dokumentih v zvezi z usposabljanji v šolskih centrih JLA TO za obdobje od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988 v arhiv ni bila dana. V pozivu po opravljenem ogledu in camera je IP organu naložil, da s tem v zvezi opravi poizvedbe, in sicer da v osebni mapi zadevnega posameznika, ki se hrani v arhivu organa, preveri dokumente v zvezi z usposabljanji zadevnega posameznika v šolskih centrih JLA (TO) za obdobje 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988 ter se opredeli do njihovega obstoja in jih posredujete IP. Organ je na poziv IP odgovoril, da se v osebni mapi zadevnega posameznika, ki se hrani v arhivu organa, dokumenti v zvezi z usposabljanji zadevnega posameznika v šolskih centrih JLA (TO) za obdobje 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988, ne nahajajo. V osebni mapi so zgolj dokumenti delovnopravne narave (odjava in prijava zavarovanja na obrazcu M-1 in M-2, odločbe o plači, osebni karton, prošnja za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ipd.). Nekateri dokumenti so stopnjevani s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« (npr. odločbe o plači). V osebni mapi so tudi dokumenti, ki jih je prosilec že prejel v prilogi izpodbijane odločbe (stopnja tajnosti jim je bila preklicana). Navedene dokumente, ki se nanašajo predvsem na sprejetje zadevnega posameznika v delovno razmerje, je organ IP poslal v prilogi odgovora (Dopis št. 39/2-78 z dne 29. 3. 1978 o sprejetju zadevnega posameznika v delovno razmerje, Dopis št. 1/73 z dne 24. 3. 1978 – predlog za sprejem zadevnega posameznika v delovno razmerje, odločba št. 239/2-78 z dne 29. 3. 1978 zadevnega posameznika v delovno razmerje). Ker je IP tekom pritožbenega postopka ugotovil, da se dokumenti v zvezi z usposabljanji zadevnega posameznika v šolskih centrih JLA (TO) za obdobje 1. 4. 1978 do 31. 3. 1988, pri organu ne nahajajo, je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

V zvezi z zaposlitvijo leta 2000

Iz pete alineje zahteve izhaja, da je prosilec zahteval »Dokumente o zaposlitvi zadevnega posameznika v TO leta 1991 in v SV leta 2000, dokazila o opravljenem zdravstvenem pregledu, varnostne preverke, prošnjo za zaposlitev s prilogami, kakšni so bili formacijski in drugi zakonski pogoji za zaposlitev na delovno – formacijsko mesto, na katero je bil leta 2000 zaposlen«. V pritožbi zoper odločbo z dne 13. 4. 2021, na podlagi katere je organ izdal izpodbijano odločbo, je prosilec navedel, da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentov v zvezi z zaposlitvijo leta 2000. V pritožbi zoper izpodbijano odločbo pa je prosilec navedel, da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentov v zvezi z zaposlitvijo leta 2000, in sicer o zdravstvenem pregledu ob zaposlitvi 1. 7. 2000, o varnostni preverki, o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za zaposlitev leta 2000, in do potrdila, da zadevni posameznik ob zaposlitvi ni bil član politične stranke …, čeprav je bilo v medijih navedeno, da je bil v obdobju glavni tajnik... Na ogledu in camera je glede dokumentov ob zaposlitvi zadevnega posameznika leta 2000 organ pojasnil, da je zdravniško potrdilo (spričevalo) iz leta 2000 prosilec dobil. IP je vpogledal in ugotovil, da se v personalni mapi nahaja le zdravniško potrdilo z datumom 27. 10. 2000, ki ga je prosilec dobil. Glede ostalih predpisanih pogojev organ pojasnjuje, da je v letu 2000 zadevni posameznik izpolnjeval predpisane pogoje izobrazbe. Glede kasnejše zakonodaje s tega področja pa pojasnjuje, da se je ta spremenila in da so zaposleni morali izpolnjevati določene druge izobrazbene pogoje. To je urejal Zakon o obrambi v 109. členu, ki je določal spregled izobrazbe, v letu 2007 pa je Zakon o službi v Slovenski vojski določal priznanje kompetenc. S tem v zvezi je organ prosilcu omogočil dostop do Ugotovitvenega sklepa št. 100-49/2007-9 z dne 10. 1. 2008. V zvezi z izobrazbenim pogojem je organ dal prosilcu tudi izpis iz MFERac. V zvezi z varnostno preverko je organ po opravljenem ogledu in camera na poziv IP z dne 18. 6. 2021, v dopisu z dne 22. 6. 2021, pojasnil, da je prosilec z izpodbijano odločbo prejel dokument Obveščevalno varnostne službe, št. 852-011/1124-7/2000 z dne 5. 7. 2000, iz katerega je razvidno, da zaposlitev zadevnega posameznika ne predstavlja varnostnega tveganja v smislu 35. člena Zakon o obrambi. Organ je na ogledu in camera navedel, da dokumentov, da zadevni posameznik leta 2000 naj ne bi izpolnjeval zakonskih pogojev nima, saj je zadevni posameznik predpisane pogoje izpolnjeval. Na ogledu in camera je IP vpogledal v osebno mapo zadevnega posameznika in ugotovil, da se dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, in sicer, o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za zaposlitev leta 2000, ne nahajajo. Ker je IP ugotovil, da je prosilec dokumente, ki jih je zahteval v tem delu, prejel oziroma da pri organu ne obstajajo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 

V nadaljevanju se je IP opredelil do pritožbene navedbe prosilca, da mu organ ni omogočil dostopa do potrdila, da zadevni posameznik ob zaposlitvi leta 2000 ni bil član politične stranke …., čeprav je bilo v medijih navedeno, da je bil v obdobju glavni tajnik …. V zahtevi je prosilec navedel, da zahteva » - Dokumente o njegovi zaposlitvi v TO leta 1991 in v SV leta 2000, dokazila o opravljenem zdravstvenem pregledu, varnostna preverka, prošnja za zaposlitev s prilogami, kakšni so bili formacijski in drugi zakonski pogoji za zaposlitev na delovno – formacijsko mesto na katero je bil leta 2000 zaposlen«, v kasnejši vlogi, ki je dovoljena sprememba zahteve pred odločitvijo organa v skladu s 133. členom ZUP, je prosilec navedel, da zahteva vse dokumente v zvezi z zaposlitvijo leta 2000. Šele v pritožbi je natančneje navedel, da bi mu moral organ omogočiti dostop tudi do potrdila, da zadevni posameznik ob zaposlitvi ni bil član politične stranke …, čeprav je bilo v medijih navedeno, da je bil v obdobju glavni tajnik …. IP meni, da je zahteva »vsi dokumenti v zvezi z zaposlitvijo iz leta 2000« zelo široka, vendar glede na posebne pogoje za zaposlitev, ki jih je določal takrat veljavni Zakon o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/94, 44/97 in 87/97) v tretjem odstavku 88. člena,[1] še vedno dovolj opredeljiva, da bi organ na njeni podlagi lahko identificiral zahtevani dokument. V navedenem členu je med drugim določeno, da kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora izjaviti, da z dnem nastopa vojaške službe, ne bo član nobene politične stranke. IP tako meni, da v primeru, da bi organ takšno izjavo imel, bi moral o njej odločati, saj bi jo glede na zahtevo prosilca moral prepoznati kot ustrezen dokument.

Na ogledu in camera je tako IP ugotavljal, ali organ sploh razpolaga s takšno izjavo. Po vpogledu v osebni spis zadevnega posameznika je bilo ugotovljeno, da organ posebnega dokumenta, ki bi ustrezal z zakonom predpisani izjavi zadevnega posameznika, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke, nima. Med dokumenti se je nahajala izjava politične stranke z dne 27. 6. 2000, ki pa ne ustreza zakonsko predpisani izjavi. Po opravljenem ogledu in camera je IP dne 18. 6. 2021 na organ naslovil poziv, v katerim ga je med drugim pozval, da dostavi pogodbo o zaposlitvi št. 182-012/2000 z dne 3. 7. 2000, dostop do katere je organ z izpodbijano odločbo prosilcu že omogočil. Iz drugega člena navedene pogodbe, ki jo je zadevni posameznik podpisal dne 3. 7. 2000, med drugim izhaja, da je delavec seznanjen z določili zakona o obrambi in da s tem v zvezi še posebej izjavlja, da ni in v času pogodbenega razmerja tudi ne bo član nobene politične stranke. IP tako ugotavlja, da je dokument, ki vsebuje podatke, ki jih je zahteval prosilec, organ prosilcu že posredoval (gre za pogodbo o zaposlitvi), posebnega dokumenta, ki ga je zahteval prosilec, pa organ nima.

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, je IP ugotovil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati. IP je v tem delu pritožbene presoje zaključil, da je organ prosilcu posredoval dokumente, s katerimi razpolaga, glede drugih dokumentov pa je bilo ugotovljeno, da z njimi organ ne razpolaga, zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

Predlog za uvedbo prekrškovnega postopka

Prosilec IP v pritožbi predlaga, da zoper odgovorno osebo organa sproži prekrškovni postopek. Prvi in drugi odstavek 39. člena ZDIJZ določata odgovornost za prekršek osebe in odgovorne osebe organa, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti. Na tem mestu IP dodaja, da je IP organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Podobno določilo izhaja tudi iz četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka le odločanje o pritožbi prosilca, torej ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, medtem ko je nadzor nad izvajanjem ZDIJZ in odgovornosti za prekršek po prvem in drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, predmet drugega postopka – prekrškovnega postopka. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v tem pritožbenem postopku, da odgovorni osebi organa ni mogoče pripisati naklepa za storitev prekrška po 39. členu ZDIJZ, IP po zaključku tega postopka ne bo uvedel postopka s prekrškom.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] »Kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg pogoja, določenega v prejšnjem odstavku, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe in da je odslužil vojaški rok; - da ima ustrezno splošno izobrazbo; - da izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke.«