prosilec - Javna agencija RS za varstvo konkurence

POVZETEK:

Organ je v 7. točki izreka delne odločbe odločil o stroških, ki jih je priglasil stranski udeleženec. Odločil je, da priglašene stroške stranskega udeleženca nosi prosilec. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da je v obravnavanem primeru stranski udeleženec s svojo vlogo uspel le delno, delno pa je uspel prosilec. Stranski udeleženec je namreč v večjem delu uveljavljal zaupnost posameznih podatkov z vidika varstva osebnih podatkov, na varovane osebne podatke pa mora organ paziti že po uradni dolžnosti. V skladu z navedenim vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, zato je IP pritožbi prosilca ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-191/2021/2

Datum:  28. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah ( (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 5. 2021, zoper 7. točko izreka delne odločbe Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Dunajska 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-2/2021-26 z dne 5. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 21. 5. 2021 se ugodi in se 7. točka izreka delne odločbe Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, št. 090-2/2021-26 z dne 5. 5. 2021, odpravi ter se odloči: »Zahteva stranskega udeleženca … za povrnitev stroškov postopka se zavrne. Prosilec in stranski udeleženec nosita vsak sam svoje stroške postopka.«.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je od organa 11. 3. 2021 zahteval:

1. s področja upravnih postopkov (omejevalna ravnanja):

• vse upravne odločbe in sklepe, ki jih je od vključno leta 2014 dalje izdal organ in s katerimi so bili končani postopki na področju presoje omejevalnih ravnanj (prepovedani omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja), razen tistih, ki so bili prosilcu že posredovani na zahtevo z dne 9. 7. 20214 v postopku št. 090-28/2014, zahtevo z dne 24. 9. 2015 v postopku št. 090-12/2015, zahtevo z dne 9. 10. 2017 v postopku št. 090-8/2017 in zahtevo z dne 1. 4. 2019 v postopku št. 090-5/2019 in /ali so objavljene na spletnih straneh organa, predvsem pa:
• odločba in sklep, ki ju je organ izdal 17. 12. 2018 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK-1)[1], št. 3062-7/2018, ki ga je vodil zoper podjetja ….[2]
• odločba, ki jo je organ izdal 30. 12. 2019 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU)[3], št. 3062-5/2017, ki ga je vodil zoper podjetja ...[4];
• odločba, ki jo je organ izdal 24. 12. 2020 v postopku ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena PDEU, št. 3062-13/2015, ki ga je vodil zoper podjetje ….;
• odločba, ki jo je organ izdal 2. 2. 2015 v postopku ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena PDEU, št. 3062-23/2013, ki ga je vodil zoper podjetje ...[5];
• odločba, ki jo je organ izdal 23. 3. 2012 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, št. 306-25/2010, ki ga je vodil zoper podjetja …[6], pri čemer je iz informacij, objavljenih na spletnih straneh organa razvidno, da je odločba v delu že pravnomočna;
• odločba, ki jo je organ izdal 13. 10. 2014 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1, št. 306-44/2010, ki ga je vodil zoper podjetje …[7];
• odločba, ki jo je izdal organ 11. 5. 2010, in sklepa, ki ju je izdalo sodišče 29. 12. 2014 in 15. 1. 2015, v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, št. 306-95/2009, ki ga je vodil zoper podjetja …, pri čemer je iz informacij, objavljenih na spletnih straneh organa razvidno, da je odločba v delu že pravnomočna[8];
• odločba, ki jo je organ izdal 12. 10. 2007 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, št. 3072-9/2003, ki ga je vodil zoper podjetji …[9];
• odločba, ki jo je organ izdal 15. 11. 2007 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1, št. 306-62/2005, ki ga je vodil zoper družbo …[10];
• odločba, ki jo je organ izdal 25. 11. 2005 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1, št. 306-77/2005, ki ga je vodil zoper družbo …[11];
• odločba, ki jo je organ izdal 18. 1. 2006 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1, št. 306-83/2005, ki ga je vodil zoper družbo …[12];
• odločba, ki jo je organ izdal 26. 10. 2006 v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1, št. 306-51/2005, ki ga je vodil zoper družbi …[13];
• odločba, ki jo je organ izdal 13. 2. 2012, in sklep, ki ga je izdal 12. 3. 2012 v postopku ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena PDEU, št. 306-14/2009, ki ga je vodil zoper družbo ...[14];

2. s področja prekrškov (omejevalna ravnanja in koncentracije):

• seznam, iz katerega je razvidno katere prekrškovne odločbe in sklepe o ustavitvi postopka o prekršku (vsaj podatek o opr. št. in datumu izdaje odločbe oziroma sklepa) je izdal organ od vključno leta 2016 dalje po posameznih področjih: omejevalni sporazumi, zlorabe prevladujočega položaja in koncentracije, pri čemer naj bodo pri vsaki posamezni prekrškovni odločbi navedene vse morebitne odločitve pristojnih sodišč (vsaj podatek o opr. št in datumu izdaje sodbe oziroma sklepa) v zvezi s prekrškovno odločbo (zlasti Okrajnega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča);
• vse prekrškovne odločbe in sklepe o ustavitvi postopka o prekršku, ki jih je od vključno leta 2016 dalje izdal organ na področju omejevalnih ravnanj (omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja) in presoje koncentracij, razen tistih, ki so bile prosilcu že posredovane na zahtevo z dne 9. 7. 2014 v postopku št. 090-28/2014, zahtevo z dne 24. 9. 2015 v postopku št. 090-12/201'5 , zahtevo z dne 9. 10. 2017 v postopku št. 090-8/2017 in zahtevo z dne 1.4.2019 v postopku št. 090-5/2019;
• vse od vključno leta 2016 dalje prejete sodbe in sklepe Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki so bili izdani o zahtevah za sodno varstvo, vloženih zoper odločbe o prekršku, ki jih je na prvi stopnji izdal organ, razen tistih, ki so bile prosilcu že posredovane na zahtevo z dne 9. 7. 2014 v postopku št. 090-28/2014, zahtevo z dne 24. 9. 2015 v postopku št. 090-12/2015, zahtevo z dne 9. 10. 2017 v postopku št. 090-8/2017 in zahtevo z dne 1. 4. 2019 v postopku št. 090-5/2019;
• vse od ključno leta 2016 dalje prejete odločitve Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča, ki so bile izdane v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev v zvezi z odločbami o prekršku, ki jih je izdal organ, razen tistih, ki so bile prosilcu že posredovane na zahtevo z dne 9. 7. 2014 v postopku št. 090-28/2014, zahtevo z dne 24. 9. 2015 v postopku št. 090-12/2015, zahtevo z dne 9. 10. 2017 v postopku št. 090-8/2017 in zahtevo z dne 1. 4. 2019 v postopku št. 090-5/2019.

Organ je v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZDIJZ obravnaval vlogo kot pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločil z delno odločbo št. 090-2/2021-26 z dne 5. 5. 2021 (v nadaljevanju: delna odločba). Odločil se je za izdajo delne odločbe na podlagi 219. člena ZUP. Pristojni organ lahko v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi deli zahtevka stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov. V obravnavanem primeru je stranka postopka oziroma prosilec zahteval z eno vlogo dostop do več različnih posameznih upravnih zadev organa, do katerih želi dostopati. Organ je tako ugotovil, da gre za ločljive zahtevke, o katerih lahko odloča ločeno, z delnimi odločbami, s čimer bo prosilcu zagotovljen dostop do zahtevanih podatkov v najkrajšem možnem času. Organ je nadalje ugotovil, da se obravnava zahteve nanaša na prekrškovno odločbo št. 3063-2/2018-19 z dne 22. 10. 2019, sodbo prve stopnje ZSV št. 2810/2019-2453, ki jo je organ vodi pod opr. št. 3063-2/2018-31 z dne 17. 6. 2020, in sodbo druge stopnje PRp 163/2020, ki jo organ vodi pod opr. št. 3063-2/2018-45 z dne 14.1. 2021, ki izvirajo iz delovnega področja organa, se nahajajo v obliki dokumentov oziroma zadev in so del dokumentarnega gradiva pri organu. Prav tako gre za gradivo, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb, torej se zahteva nanaša na informacijo javnega značaja, s katero organ razpolaga. Na podlagi 43. člena ZUP, ki se v postopku posredovanja informacij javnega značaja uporablja subsidiarno, družbi  … in tedanji odgovorni osebi 17. 3. 2021 poziv k morebitni vključitvi v postopek kot subjekta s pravnim interesom in da se v zvezi z zahtevo opredelita ter v predmetnih dokumentih označita morebitne poslovne skrivnosti, osebne podatke ali druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Odgovor je organ prejel 9. 4. 2021, s katerim je … uveljavljala zaupnost posameznih podatkov. Iz prejete pisemske ovojnice je razvidno, da je poziv prejela tudi tedanja odgovorna oseba, vendar nanj ni odgovorila. Pri presoji, ali podatki v prekrškovni odločbi  opr. št. 3063-2/2018-19 z dne 22. 10. 2019 vsebujejo poslovne skrivnosti, je organ prekril podatke o odstotkih, zneskih in drugi podatek na 4. in 5. strani odločbe. Navedeni podatki so varovani kot zaupni podatki in so poslovna skrivnost družbe ..., saj niso javno dostopni in kot taki znani samo omejenemu krogu oseb. Pri presoji, ali podatki v prekrškovni odločbi opr. št. 3063-2/2018-19 z dne 22. 10. 2019 vsebujejo osebne podatke, je organ ugotovil, da prekrškovna odločba opr. št. 3063-2/2018- 9 z dne 22. 10. 2019 obsega imena, priimke, rojstne podatke, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo ter podatek o položaju osebe v gospodarski družbi. Navedeni podatki so osebni podatki oziroma podatki, iz katerih je moč določiti posameznika, ki so skladno z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[15] varovani podatki, zato bi razkritje osebnih podatkov pomenilo kršitev določb ZVOP-1. Organ je tako te podatke prekril. Pri presoji, ali podatki v sodbi ZSV 2810/2019-2453, ki jo vodi pod opr. št. 3063- 2/2018-31 z dne 17. 6. 2020, vsebujejo poslovne skrivnosti je organ prekril znesek na 21. strani sodbe, naziv odvetniške družbe na 28. strani sodbe in spletni naslov na 29. strani sodbe. Navedeni podatki so varovani kot zaupni podatki in so poslovna skrivnost družbe …, torej niso javno dostopni in kot taki znani samo omejenemu krogu oseb. Pri presoji, ali sodba ZSV 2810/2019-2453, ki jo organ vodi pod opr. št. 3063- 2/2018-31 z dne 17. 6. 2020, vsebuje osebne podatke, je ugotovil, da sodba vsebuje imena in priimke, naslov stalnega bivališča in podatke o položaju osebe v gospodarski družbi, naslove stalnega bivališča ter imeni in priimka fizičnih oseb. Ker so navedeni podatki osebni podatki oziroma podatki, iz katerih je moč določiti posameznika, ki so skladno z določili ZVOP-1 varovani podatki, je organ v nezaupni različici sodbe te podatke prekril. Pri presoji, ali sodba št. PRp 163/2020, ki jo organ vodi pod št. 3063-2/2018-45 z dne 14. 1. 2021, vsebuje osebne podatke, je organ ugotovil, da vsebuje imen in priimek ter podatek o položaju osebe v gospodarski družbi, naslove stalnega bivališča ter imeni in priimka fizičnih oseb. Ker gre za osebne podatke oziroma podatke, iz katerih je moč določiti posameznika, ki so skladno z določili ZVOP-1 varovani podatki, in bi njihovo razkritje pomenilo kršitev določb ZVOP-1, je v nezaupni različici sodbe te podatke prekril. Glede na navedeno je tako organ prosilcu pri posredovanju dokumentov delno zavrnil dostop na podlagi 4. člena ZDIJZ in na podlagi izjem po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ seznanil prosilca s preostalim delom dokumentov, kot to izhaja iz 2., 4. in 6. točke delne odločbe. Organ je v 7. točki izreka delne odločbe odločil tudi o stroških, ki jih je priglasil stranski udeleženec v višini 200 točk, materialni stroški 2% in 22% DDV na odvetniške storitve. Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih ta zakon ne ureja, napoti na uporabo določb ZUP. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem in drugem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku, ter da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetniška družba (drugi odstavek 54. člena ZUP). Stranski udeleženec je torej upravičen pooblastiti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo. Določbe o tem, kdo nosi stroške postopka, ureja ZUP v prvem odstavku 113. člena kjer določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V 114. členu ZUP pa je med drugim določeno, da stroške stranskega udeleženca, če je ta s svojim zahtevkom uspel, krije stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. V predmetni zadevi je bila zaradi intervencije stranskega udeleženca … izdana delna odločba, s katero se je zahteva prosilca za dostop do informacije javnega značaja delno zavrnila, kar pomeni, da je stranski udeleženec s svojim zahtevkom uspel. To nadalje pomeni, da je prosilec, na zahtevo katerega se je predmetni postopek začel, primoran kriti stroške stranskega udeleženca. Organ je tako ugotovil, da so stranskemu udeležencu ... nastali stroški zaradi zahteve za posredovanje informacije javnega značaja prosilca, ki se nanaša na prekrškovno odločbo ter sodbi prve in druge stopnje. Nastali stroški so po mnenju organa upravičeni. Organ je tako odločil, da je prosilec dolžan povrniti stroške stranskemu udeležencu. Pri izračunu stroškov stranskega udeleženca je upošteval 1. točko tarifne številke 28 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)[16], ki jo je kot podlago za izračun stroškov navedel stranski udeleženec. OT določa vrednost točke v prvem in drugem odstavku 13. člena, in sicer znaša vrednost točke 0,60 evra, sestava vloge pa je ovrednotena kot 200 točk. Upoštevaje navedeno je tako izračunal vrednost sestave ene vloge v višini 120 evra, 2,4 evra materialnih stroškov, kar z 22 % DDV-jem znaša skupaj za eno vlogo 149,33 evra.

Prosilec je zoper 7. točko izreka delne odločbe organa vložil pritožbo z dne 21. 5. 2021 zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka, IP pa je kot pritožbenemu organu predlagal, da sam odloči v zadevi in odpravi 7. točko izreka delne odločbe, oziroma podredno, da odpravi 7. točko izreka delne odločbe in zadevo v izpodbijanem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Navedel je, da je dostop do zahtevanih dokumentov zahteval zaradi seznanitve z relevantno prakso organa, ki jo potrebuje kot odvetniška družba, ki zastopa in svetuje strankam v zadevah s področja konkurenčnega prava in pri pisanju strokovnih publikacij. Čeprav področni zakon organu nalaga, da mora na spletnih straneh objaviti pravnomočne odločbe, ki jih izda v upravnem postopku in postopku o prekršku, ter pravnomočne sklepe, s katerimi se postopek konča (brez zaupnih podatkov), je prosilec glede na pretekle izkušnje zaznal, da organ ne objavlja vseh končnih pravnomočnih odločb in sklepov, zato redno, približno na dve leti, podaja pri organu zahteve za posredovanje končnih odločb in sklepov, pri čemer organ že leta posreduje prosilcu samo pravnomočne odločbe in sklepe organa, torej takšne, ki bi jih moral organ objaviti na spletnih straneh že na podlagi zakona. Dodal je, da v svojih zahtevah izrecno navede, da se zahteva ne nanaša na dostop do tistih dokumentov, ki so v nezaupni različici že dostopni javnosti na spletnih straneh organa ali sodišča. Nadalje je navedel, da iz obrazložitve delne odločbe izhaja, da so po mnenju organa stroški v zvezi z označbo oziroma prekritjem osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti v zahtevanih dokumentih, ki jih je priglasil stranski udeleženec, upravičeni, kar utemeljuje na določbah ZUP. Takšno stališče je po mnenju prosilca materialnopravno napačno. Pri tem je primarno izpostavil obveznost, ki izhaja iz določb šestega odstavka 22. člena ZPOmK-1. Glavni namen, ki ga zasleduje določba, je seznanitev javnosti (predvsem strokovne) s prakso organa. S tem, ko je omogočen dostop do končnih odločitev organa, se zagotavlja transparentnost njegovega dela in pomembno prispeva k razvoju konkurenčno pravne prakse. Glede na navedeno bi moral že organ, ne glede na podano zahtevo prosilca, po nastopu pravnomočnosti zagotoviti dostop (vsaj) do prekrškovne odločbe na spletnih straneh. To pomeni, da bi moral organ po uradni dolžnosti pozvati stranskega udeleženca, da označi zaupne podatke v odločbi in objavi nezaupno različico odločbe na spletnih straneh. S tem, ko organ poleg plačila stroškov postopka (za katere bo odločil s sklepom, kot to izhaja iz 8. točke delne odločbe), neutemeljeno nalaga prosilcu tudi plačilo stroškov, ki jih je imel stranski udeleženec, gre za očitno dodatno oteževanje dostopa prosilcu do prakse organa, do katere ni mogoče dostopati na njegovih spletnih straneh, čeprav bi se tam morala nahajati. Nadalje je navedel, da se uporabljajo določbe ZDIJZ, glede na to, da je organ v obravnavanem primeru vodil postopek posredovanja informacij javnega značaja. V zvezi s tem je izpostavil določbi prvega odstavka 1. člena in drugega odstavka 15. člena ZDIJZ. ZDIJZ vsebuje v poglavju VII. pravila glede stroškov in drugih pogojev za posredovanje informacij javnega značaja, zato se določbe ZUP, na katere se napačno in neutemeljeno sklicuje organ, v zvezi z zaračunavanjem stroškov prosilcu ne uporabljajo. ZDIJZ tako vsebuje določbe glede stroškov posredovanja informacij v 34. členu, ki v prvem odstavku določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ lahko organ za posredovanje prepisa. fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije zaračuna prosilcu le materialne stroške (torej stroške posredovanja zahtevanih informacij). V danem primeru je prosilec zahteval posredovanje elektronskega zapisa zahtevane informacije, kar pomeni, da mu lahko organ glede na navedene določbe ZDIJZ zaračuna le materialne stroške, nima pa podlage za zaračunavanje stroškov stranskega udeleženca, povezanih s prekrivanjem podatkov za potrebe posredovanja zahtevane informacije. Stroški stranskega udeleženca, ki jih ima s prekrivanjem podatkov, se namreč ne štejejo za materialne stroške, ki jih lahko organ zaračuna prosilcu za posredovanje zahtevane informacije. Iz prakse IP[17] izhaja, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. S tem v zvezi navaja IP naslednje relevantne zakonske določbe, ki se nanašajo na stroške posredovanja informacij: »ZDIJZ namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, kijih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.«. Glede na navedene določbe IP zavzema stališče, da morata biti kumulativno podana dva predpogoja, da organ sploh lahko zahteva oziroma naloži prosilcu plačilo stroškov:

• organ mora zadostiti zahtevam glede objave stroškovnika, in
• organ mora prosilca opozoriti na plačilo stroškov vnaprej.

Organ ima na spletnih straneh objavljen t.i. Stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja, kjer se glede zaračunavanje stroškov sklicuje na  Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[18] in izrecno pojasnjuje, da je vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja brezplačen in da lahko za posredovanje informacij organ zaračuna prosilcu materialne stroške, kadar ti presegajo 20 evrov (z vključenim DDV), pri čemer navaja tudi cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. Stroški stranskega udeleženca, ki jih ima s prekrivanjem podatkov, ne predstavljajo materialnih stroškov, kar je razvidno tudi iz navedenega stroškovnika in vsebine Uredbe, kjer takšni stroški niso navedeni. V nadaljevanju je poudaril, da ga v predmetnem postopku posredovanja informacije javnega značaja organ pred izdajo delne odločbe ni opozoril na plačilo stroškov, niti ga ni obvestil o tem, da ne razpolaga z nezaupnimi različicami zahtevanih dokumentov. Prosilec tako ni imel možnosti, da se še pred izdajo delne odločbe odloči, da bi informacije zahteval v manjšem obsegu ali da jih sploh ne bi zahteval. Prosilec je bil o nastalih stroških seznanjen šele ob posredovanju zahtevanih informacij. Glede na navedeno je organ naložil prosilcu plačilo stroškov, ki jih po ZDIJZ sploh ni mogoče zaračunati prosilcu, pri čemer v vsakem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov, kar predstavlja tudi kršitev pravil postopka. Organ je tako zaračunal stroške v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen naložiti v plačilo stroške, kot jih je v delni odločbi. Očitno je, da organ s tem, ko nalaga neutemeljeno plačilo stroškov, vzpostavlja dodatne stroške, ki jih mora plačati prosilec. Takšno dodatno obremenjevanje prosilcev pri podajanju zahtev bi moralo imeti izrecno in jasno podlago v ZDIJZ, kjer so določena pravila glede zaračunavanja stroškov za posredovanje informacij. Takšne podlage pa ni mogoče ugotoviti v obravnavanem primeru. Tudi iz sodne prakse izhaja, da kakršna koli odplačnost dostopa pomeni oviro, zato je ni mogoče širiti onkraj situacij, za katere je izrecno predpisana.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-2/2021-32 z dne 28. 5. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil delno odločbo, pa tudi poziv stranskemu udeležencu št. 090-2/2021-4 z dne 17. 3. 2020 in odgovor stranskega udeleženca z dne 8. 4. 2021.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP primarno ugotavlja, da prosilec izpodbija delno odločbo organa le v 7. točki njenega izreka, ki se nanaša na povrnitev stroškov stranskemu udeležencu v višini 149,33 evra, zato se tudi presoja IP nanaša na izpodbijani del odločbe.

Stroški postopka

Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih ta zakon ne ureja, napoti na uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, kot je to izpostavil že organ. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem in drugem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku, ter da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetniška družba (drugi odstavek 54. člena ZUP). Stranski udeleženec je torej upravičen pooblastiti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo. Glede stranskega udeleženca, ki vstopi v postopek, ZUP v prvem odstavku 114. člena določa, da krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, če pa je s svojim zahtevkom uspel, pa krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru stranski udeleženec s svojo vlogo uspel le delno, delno pa je uspel prosilec. Stranski udeleženec je namreč v večjem delu uveljavljal zaupnost posameznih podatkov z vidika varstva osebnih podatkov, na varovane osebne podatke pa mora organ paziti že po uradni dolžnosti. V skladu z navedenim vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, zato se pritožbi prosilca ugodi. Varstvo osebnih podatkov ali varstvo zasebnosti namreč predstavlja eno od najbolj strogih izjem od dostopa po ZDIJZ, saj je, drugače kot večina drugih izjem, to ena izmed temeljnih človekovih pravic.[19]

IP poudarja še, da v obravnavanem primeru določbe o obračunavanju stroškov posredovanja informacij javnega značaja ki jih obsegata ZDIJZ in Uredba, niso relevantna pravna podlaga, kot to meni prosilec. Dejstvo je, da je stranski udeleženec priglasil stroške postopka ter da gre za stroške po določbah ZUP in ne po določbah ZDIJZ in Uredbe. Gre za povsem različni pravni podlagi obračunavanja stroškov (na eni strani je pravna podlaga ZUP, na drugi pa ZDIJZ in Uredba) in za drugačen namen (na eni strani gre za stroške stranskega udeleženca, ki so mu nastali zaradi zastopanje po odvetniški družbi v postopku, na drugi strani pa za materialne stroške organa za posredovanje zahtevanih dokumentov). IP tako ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je pri odločanju o stroških stranskega udeleženca izhajal iz predmetnih določb ZUP.

IP ob navedenem pripominja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi (pa tudi IP) so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Za postopek po ZDIJZ so torej razlogi, ki jih prosilec navaja kot razloge za vlaganje zahtev, irrelevantni. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja zavezancev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Upoštevaje navedeno se IP ni pristojen spuščati v delo organa glede objav odločb na njegovih spletnih straneh.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[20] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 – odl. US, 63/13 – ZS-K, 33/14, 76/15 in 23/17.

[2] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba444/

[3] Uradni list EU št. C 202 (2016).

[4] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba475/

[5] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba309

[6] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba232/

[7] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba311/

[8] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba183/

http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-sklepov/sklep-106/

http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-sklepov/sklep-107/

[9] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba98/

[10] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba49/

[11] http://www.varstvo-konkurence.si/fileadmin/varstvo-konkurence.si/pageuploads/ijz013.pdf

[12] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba05/

[13] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba46/

[14] http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-odlocb/odlocba228/

 http://www.varstvo-konkurence.si/ostali-dokumenti/arhiv-sklepov/sklep76/

[15] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[16] Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18.

[17] Npr. odločba IP št. 090-100/2021 z dne 3. 5. 2021.

[18] Uradni list RS, št. 24/16.

[19] Komentar Ustave Republike Slovenije, Človekove pravice in temeljne svoboščine, 39. člen,  Pravica dobiti informacijo javnega značaja, omejitve in njihova dopustnost, izjeme, osebni podatki, Urška Prepeluh Magajne, 2011.

[20] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.