prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti dokumente, na katerih je temeljila izjava gradbene inšpekcije. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-187/2021/3

Datum: 6. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 8. 5. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-1/2021-152 z dne 6. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 5. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-152 z dne 6. 5. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 7. 4. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je zapisal, da je v prilogi tožbe, ki jo je organ vložil zoper odločbo IP, navedena izjava, da je bil v inšpekcijskem postopku, ki se je začel leta 1984 na Rakovi Jelši, letos januarja izdan sklep o dovolitvi izvršbe za črno gradnjo, ki »po mnenju gradbene inšpektorice ne predstavlja pomembnejšega vpliva na javno korist in bi bil po sedanjih predpisih razvrščen v predzadnjo – C prioriteto«. Prosilec je v obliki fotokopij želel prejeti (1) predmetno mnenje gradbene inšpekcije, (2) test predmetne javne koristi, ki ne predstavlja pomembnejšega vpliva na javno korist, (3) sedanje predpise, ki predmetno nelegalno gradnjo razvrščajo v C prioriteto ter (4) dokument, iz katerega je razvidno, da je predmetna nelegalna gradnja razvrščena v C prioriteto. Poleg tega je zaprosil še za fotokopije primerljivih listin za brezkompromisno/ekspres nezakonito porušen vseljen sinov dom na …, vse v dneh od … do … . Po prosilčevih navedbah dokumente potrebuje v sodnem postopku zaradi evidentne diskriminatorne in arbitrarne obravnave inšpekcijskih zavezancev pri organu.

Organ je z odločbo, št. 090-1/2021-152 z dne 6. 5. 2021, zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V elektronski evidenci, ki jo organ uporablja za evidentiranje dokumentarnega gradiva (INSPIS), uradna oseba ni našla dokumentov, ki jih je želel prejeti prosilec. Ker torej organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je zahtevo prosilca zavrnil, saj manjka eden izmed pogojev iz 4. člena ZDIJZ, tj. razpolaganje z informacijo.

Prosilec je 8. 5. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-1/2021-152 z dne 6. 5. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, s katero je kategorično prerekal pavšalno, nerazumno zavrnilno odločbo organa. Prosilec se ni strinjal, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, če je organ o njih podal uradno izjavo v oddaji RTV SLO Ekstravizor. To izjavo je organ posredoval tudi v tožbi zoper odločbo IP. V pritožbi je vztrajal, da je dejstvo, če predstavnik organa javno izjavi, da »po mnenju gradbene inšpekcije…«, da mora o tem obstajati dokument. Prav tako mora obstajati izveden test vpliva na javno korist, če nekdo v IRSOP javno zatrdi, da »objekt na Rakovi Jelši ne predstavlja pomembnejšega vpliva na javno korist«. Prosilec je navajal dejstvo, da se organ že več let javno sklicuje, da ima pravilnik prioritet, sedanje predpise za rušenje spornih gradenj, in tak dokument ne more biti zaupen, saj tega ni potrdil noben od za to pristojnih državnih organov. Prosilec je menil, da če je nekdo v IRSOP javno izjavil, da je »predmetna nelegalna gradnja razvrščena v C – prioriteto«, mora o tem obstajati tudi dokument. Od pritožbenega organa pričakuje, da bo navedena dejstva preveril, da bo ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo, in da mu bo omogočil dostop do njih.

Ker je prosilec pritožbo poslal neposredno IP, jo je ta, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu z dopisom, št. 092-82/2021/2 z dne 24. 5. 2021. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-1/2021-194 z dne 25. 5. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

V zvezi z obravnavano zadevo je IP 1. 7. 2021 z organom opravil telefonski pogovor, o čemer je naredil uradni zaznamek, št. 090-187/2021/2.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo. Prosilec je v pritožbi izpostavil dvom v odločitev organa in vztrajal, da morajo glede inšpekcijskega postopka, ki se je začel leta 1984 na Rakovi Jelši in je bil letos januarja izdan sklep o dovolitvi izvršbe za črno gradnjo, obstajati tako dokument »mnenje gradbene inšpekcije«, da ne predstavlja pomembnega vpliva na javno korist in bi bil po sedanjih predpisih razvrščen v predzadnjo – C prioriteto kot tudi izvedeni test vpliva na javno korist ter predpisi in dokument, ki predmetno nelegalno gradnjo razvrščajo v C prioriteto. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z navedenimi dokumenti.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

Za razjasnitev dejanskega stanja glede obstoja zahtevanih dokumentov je IP 1. 7. 2021 z organom opravil telefonski razgovor, povzet v nadaljevanju.

Prosilec je zahteval mnenje gradbene inšpekcije, da črna gradnja na Rakovi Jelši ne predstavlja pomembnejšega vpliva na javno korist in bi bil po sedanjih predpisih razvrščen v predzadnjo – C prioriteto. Na vprašanje IP, ali je zahtevano mnenje del vsebine sklepa o dovolitvi izvršbe za predmetno črno gradnjo, ki bi naj bil izdan januarja 2021, je organ odgovoril, da ne. Organ je poudaril, da dokument o mnenju gradbene inšpekcije, da črna gradnja na Rakovi Jelši ne predstavlja pomembnejšega vpliva na javno korist in bi bil po sedanjih predpisih razvrščen v predzadnjo – C prioriteto, ne obstaja. Prav tako del vsebine sklepa o dovolitvi izvršbe, na katerega se sklicuje prosilec, ni izvedeni test vpliva na javno korist, še toliko manj tovrstni test obstaja kot samostojni dokument. Prosilec je zahteval tudi sedanje predpise, ki predmetno nelegalno gradnjo razvrščajo v C prioriteto ter dokument, iz katerega je razvidno, da je predmetna nelegalna gradnja razvrščena v C prioriteto, glede česar je uradna oseba zatrdila, da s temi dokumenti za predmetno nelegalno gradnjo organ ne razpolaga in opozorila, da kriterije v delu, ki se nanašajo na izvajanje izvršb inšpekcijskih odločb po drugih osebah, določa Gradbeni zakon v 89. členu. Ob tem je dodala še, da so na spletni strani organa objavljeni splošni kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov. IP se je v preteklosti že ukvarjal z dostopom do Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, zato je na organ naslovil vprašanje, ali bi navedeni interni akt lahko predstavljal zahtevani dokument iz točke 3 oz. 4 zahteve. Organ je odgovoril, da ne, saj ti dokumenti vsebujejo splošna merila in ne podatkov o konkretni gradnji. Sicer pa prednostno razvrščanje prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov glede na pomembnost kršitve in določanje stopnje pomembnosti obravnave ter posledično vrstni red reševanja prijav, vodenja inšpekcijskih postopkov in izvedbe izvršbe v skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ šteje za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Metodologija obravnavanja prijav in razvrščanje izvršilnih postopkov se nanaša na notranje poslovanje organov. Organ je opozoril, da bi z razkritjem prioritet za razvrščanje IRSOP utrpel resne in vsebinske motnje pri svojem delovanju, ki bi bile večje kot pravica javnosti, da se seznani s prednostnim razvrščanjem, kar je z instančnimi odločbami v preteklosti že potrdil tudi IP.

Prosilec je svojo pritožbo oprl na navedbe, ki jih je sam poimenoval kot dejstva, vendar pa so kljub vsemu to še vedno domneve, za katere ni nujno, da se odražajo v obstoječih dokumentih. Glede na to, da mora imeti vsaka upravna odločitev obrazložitev, ki mora skladno z 214. členom ZUP obsegati tudi razloge za odločitev, je IP sklepal, da bi zahtevano »mnenje gradbene inšpekcije« lahko bilo del vsebine konkretnega sklepa o dovolitvi izvršbe. Vendar je organ na tako postavljeno vprašanje IP, odgovoril, da ne, IP pa v resničnost navedb ni podvomil, glede na to, da je organ prebral celotno vsebino predmetnega sklepa. Do enake ugotovitve je IP prišel tudi glede zahtevanega dokumenta o izvedenem testu vpliva na javno korist. Kot že pojasnjeno, je organ prebral vsebino sklepa o dovolitvi izvršbe in iz njegove vsebine ni bila razvidna stopnja javnega interesa glede izvajanja izvršbe po drugih osebah. Organ je zatrdil, da zahtevani test predmetne javne koristi ne obstaja niti kot samostojni dokument, v kar IP ni podvomil, saj so razlogi za posamezno odločitev upravnih organov vedno podani v obrazložitvah. Glede pritožbenih navedb o obstoju pravilnika za rušenje spornih gradenj in vprašanja IP, ali bi interni akt Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev lahko predstavljal zahtevani dokument iz točke 3 oz. 4 zahteve, je organ odgovoril nikalno. Pojasnil je, da dokument vsebujejo splošna merila in ne podatkov o konkretni gradnji, tudi sicer pa prioritete za razvrščanje organ šteje za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. IP ni podvomil v navedbe organa, da z dokumentom, ki konkretno nelegalno gradnjo razvršča v C prioriteto, ne razpolaga. Tudi na vprašanje IP, ali je mogoče prioriteta za konkretno gradnjo navedena na ovoju spisa, je organ odgovoril, da ne.

Glede obstoja predpisov, ki predmetno nelegalno gradnjo razvrščajo v C prioriteto, IP izpostavlja, če se prosilčeva pritožba nanaša na dostop do internih aktov o razvrščanju izvršljivih inšpekcijskih zadev, da je v okviru postopka, št. 090-247/2012, ter kasneje v postopkih, št. 090-12/2013 in št. 090-238/2015, že odločal o dostopu do Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev. IP je v navedenih postopkih z odločbo dostop do navedenih dokumentov zavrnil, ker je ugotovil, da gre za izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. notranje delovanje organa. Glede navedenega internega akta IP vztraja na svojih dosedanjih odločitvah, saj bi razkritje dokumenta, ki vsebuje informacije glede določitev prioritete pri obravnavanju prijav, določitev prioritete pri nadaljevanju začetih inšpekcijskih postopkov in določitev prioritete v izvršilnih postopkih (gre za razvrščanje pri obravnavanju izvršljivih inšpekcijskih zadev), povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje, ki bi s tem nastale, pa bi bile večje od pravice javnosti, da se seznani s temi informacijami. V zvezi s predpisi o prioritetnih inšpekcijskih nadzorih IP dodaja, da so na spletni strani organa https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-okolje-in-prostor/o-inspektoratu-za-okolje-in-prostor/ objavljeni splošni kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov za leto 2021. Kriterije v delu, ki se nanašajo na izvajanje izvršb inšpekcijskih odločb po drugih osebah, pa določa tudi Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) v drugem odstavku 89. člena[1], na kar je opozoril tudi organ.

Iz vsega navedenega je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Drugi odstavek 89. člena Gradbenega zakona se glasi:

»Pri izvajanju izvršbe po drugih osebah se upošteva stopnja javnega interesa po naslednjih merilih:

- pravno stanje izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba;

- fizične in druge lastnosti objekta;

- vpliv objekta na ljudi in okolje;

- lega objekta;

- objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost;

- možnost legalizacije.«