prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

POVZETEK:

Medij je od ODT v Ljubljani zahteval odgovore na vprašanja po Zakonu o medijih, in sicer v zvezi z zavrženjem dveh kazenskih ovadb. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo tajnih podatkov. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da so dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je postavil medij, označeni s stopnjo tajnosti TAJNO, je pritožbo medija zavrnil. V obravnavani zadevi je izključena uporaba tako drugega odstavka (test javnega interesa) kot prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). Posledično IP nima pristojnosti, da bi tehtal, ali je razkritje teh informacij v javnem interesu.

ODLOČBA:

Številka: 090-186/2021/7

Datum: 15. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 67/19 - odl. US in 82/21; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………………(v nadaljevanju: prosilka), z dne 12. 5. 2021, zoper zavrnilni odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Slovenska cesta 41, 1000 Ljubljana z dne 10. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2021 zoper zavrnilni odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 10. 5. 2021 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 7. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odgovora na vprašanje, in sicer je prosil za obrazložitev, s katero je okrožna državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo………….. Prav tako je prosil za obrazložitev zavržbe ovadbe………….

Organ je prosilcu odgovoril dne 10. 5. 2021 s pojasnilom, da mu odgovora na prvo vprašanje ne more posredovati, saj so informacije, o katerih poizveduje, na podlagi petega odstavka 45. člena Zakona o medijih izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, saj gre za zadevo in dokumente označene s stopnjo tajnosti. V zvezi z drugim vprašanjem je organ prosilcu odgovoril, da je tožilka kazensko ovadbo zavrgla ob oceni, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Prosilec je organu dne 12. 5. 2021 odgovoril, da njegov odgovor smatra kot zavrnilni odgovor oz. zavrnilno odločbo po 45. členu ZMed in prosi, da njegovo sporočilo organ smatra kot pritožbo zoper zavrnilno odločbo in primer odstopi v odločanje organu, pristojnemu za odločanje o pritožbah po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Organ je prosilca dne 13. 5. 2021 pozval k dopolnitvi pritožbe, in sicer z navedbo, zakaj izpodbija zavrnili odgovor z dne 10. 5. 2021.

Prosilec je organu dne 20. 5. 2021 odgovoril, da sicer meni, da je popolnoma jasno, da bi moral organ zadevo odstopiti v odločanje IP, da pa kljub temu pojasnjuje, zakaj izpodbijano odločbo izpodbija. Prepričan je, da je stopnjevanje tajnosti v omenjenem primeru v nasprotju z ZDIJZ in postopanje organa v nasprotju z ZMed. Presoja ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov mora biti v domeni IP, ne v domeni organa, tako da se prosilec z odločitvijo organa ne strinja in ga ponovno poziva, da ravna v skaldu z zakonom in zadevo brez odlašanja odstopi organu, pristojnemu za odločanje po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Gre za postopke proti absolutno javnim osebam.

Pritožbo prosilca je organ dne 25. 5. 2021 posredoval v odločanje IP, z dopisom št. Tu 9-5/11/2021/KB/bp z dne 25. 5. 2021, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP. Navedel je, da je pritožbo vložila upravičena oseba in da je ta vložena v roku 15 dni ter da je dovoljena na podlagi devetega odstavka 45. člena ZMed.

IP je dne 31. 5. 2021, na podlagi 11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP), pri organu opravil ogled in camera, o čemer je nastal zapisnik št. 090-186/2021/2.

Organ je na ogledu IP pojasnil, da odgovor na prvo vprašanje prosilca izhaja iz spisa zadeve št. Kt 19073/2020, ki ima oznako stopnje tajnosti TAJNO. Tajnost je bila spisu določena na podlagi 13. člena Zakona o tajnih podatkih, s pisno oceno št. Kt/19073/2020/KB/bp z dne 20. 10. 2020. Stopnjo tajnosti je določila predstojnica organa, na podlagi dokumentov, ki so predhodno že bili določeni s stopnjami tajnosti, s strani SOVE, št. 231-8/2019/2 z dne 25. 11. 2019, stopnja TAJNO in s strani Policije, Generalna policijska uprava, NPU, št. 2300/3548037/1983079/10247552/2020 (002957360) z dne 12. 10. 2020. Tudi ta nosi oznako stopnje tajnosti TAJNO. Organ je še pojasnil, da gre za dve kazenski zadevi, poleg zgoraj navedene še za spis št. Kt/18992/2020, ki prav tako nosi stopnjo tajnosti TAJNO. Stopnja tajnosti je bila določena na podlagi 13. člena ZTP, s pisno oceno škodljivih posledic št. Kt/18992/2020/KB/tp z dne 20. 10. 2020. Dokumenti so bili označeni s stopnjo tajnosti na podlagi dokumentov KNVOS, ki nosijo oznako stopnje tajnosti TAJNO (št. 060-08/19-3 z dne 5. 3. 2020).

Ker se je organ na ogledu in camera skliceval na določitev stopnje tajnosti s strani drugih organov, je IP te organe seznanil s tem pritožbenim postopkom in jih pozval za predložitev pisnih ocen škodljivih posledic in pooblastila za določanje tajnih podatkov, in sicer:

• SOVO, s pozivom št. 090-158/2021/5 z dne 1. 6. 2021, glede dokumenta št. 231-8/2019/2 z dne 25. 11. 2019,
• Policijo, s pozivom št. 090-186/2021/3 z dne 1. 6. 2021, glede dokumenta št. 2300/3548037/1983079/10247552/2020 (002957360) z dne 12. 10. 2020,
• Državni zbor RS, KNOVS, s pozivom št. 090-186/2021/4 z dne 1. 6. 2021, glede dokumenta št. 060-08/19-3 z dne 5. 3. 2020.

Na pozive IP so vsi zgoraj navedeni organi odgovorili v roku, in sicer:

• Slovenska obveščevalno – varnostna agencija (SOVA) dne 7. 6. 2021, z odgovorom št. 231-8/2019/12, v katerem je navedla, da je dokumentu št. 231-8/2019/2 z dne 25. 11. 2019 stopnjo tajnosti določil takratni predstojnik agencije, direktor mag. Rajko Kozmelj kot pooblaščena oseba v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o tajnih podatkih ter priložila pisno oceno škodljivih posledic,
• Policija, Generalna policijska uprava dne 8. 6. 2021, z odgovorom št. 090-94/2021/2 (22-11), ki mu je priložila kopijo ocene škodljivih posledic za določitev stopnje tajnosti dokumentu št. 2300/3548037/1983079/10247552/2020 (002957360) z dne 12. 10. 2020 in Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v MNZ in organih v sestavi, št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017, na podlagi katerega je navedeno oceno škodljivih posledic in stopnjo tajnosti določila dr. Petra Grah Lazar,
• Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora RS (KNOVS) dne 7. 6. 2021, z odgovorom št. 060-08/19-3/34 z dne 4. 6. 2021, ki mu je priložila oceno možnih škodljivih posledic za magnetogram 8. Seje, št. 200-15/18-23/12, 060-08/19-13/18 z dne 10. 4. 2019 in dopolnitev ocene možnih škodljivih posledic št. 060-08/19-3/21 z dne 26. 4. 2019. Glede pooblastila za določanje tajnih podatkov je komisija navedla, da je na podlagi tretja odstavka 8. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pooblaščena oseba za določanje vseh stopenj tajnosti podatkov, ki jih izdaja komisija, predsednik komisije.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP.

IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem pa odločbo preizkusi v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ob tem pojasnjuje, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej odgovor organa prosilki z dne 16. 4. 2021 šteje kot zavrnilna odločba.

IP uvodoma pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed).

Nadalje IP poudarja, da je po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani organ, ki je dolžan postopati po ZMed. Prav tako ni sporno, da odgovor na prvo vprašanje prosilca, to je, zakaj je tožilka zavrgla kazensko ovadbo, izhaja iz dokumentov, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki. O tem se je IP prepričal na ogledu in camera, in sicer z vpogledom v spisa zadev št. Kt 19073/2020 in št. Kt/18992/2020, temu pa je pritrdil tudi organ. Pritožba prosilca po devetem odstavku 45. člena ZMed je torej dovoljena, ker odgovora na njegovo vprašanje izhaja iz materializiranih dokumentov, sporno pa je vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije, ki jih je organ prosilcu dolžan posredovati. Pri zavrnitvi posredovanja odgovor se je organ namreč skliceval na izjemo tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih - ZTP[1].

IP pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS, oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Kot že navedeno zgoraj, je IP v obravnavani zadevi ugotovil, da odgovor na vprašanje prosilca glede  obrazložitve, s katero je okrožna državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo…………., izhaja iz dokumentov dveh zadev, ki se pri organu vodita pod opr. št. Kt 19073/2020 in št. Kt/18992/2020. Obe zadevi imata določeno oznako stopnje tajnosti TAJNO, o čemer se je IP prepričal z vpogledom v obe zadevi na ogledu in camera. Stopnja tajnosti jima je bila določena s pisno oceno škodljivih posledic št. Kt/19073/2020/KB/bp z dne 20. 10. 2020 in št. Kt/18992/2020/KB/tp z dne 20. 10. 2020. Obema zadevama je tajnost določila predstojnica organa, ki je v skladu z 10. členom pooblaščena oseba za določanje stopnje tajnosti že po samem zakonu. Prav tako obe zadevi (vključno z dokumenti v spisih, tudi vključno z informacijami, v kakšni fazi je potek posameznega postopka) nosita vidno oznako stopnje tajnosti TAJNO. Iz obeh pisnih ocen škodljivih posledic nadalje izhaja, da je bila stopnja tajnosti zadevama določena na podlagi dokumentov, ki so predhodno že bili določeni s stopnjami tajnosti, s strani SOVE, Generalne policijske uprave in KNVOS. Ker prosilec določitvi stopnje tajnosti oporeka, IP pojasnjuje, da je navedeno skladno z drugim odstavkom 14. člena ZTP. Ta določa, da mora pooblaščena oseba dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, določiti najmanj tako stopnjo in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka tajnosti. Povedano drugače, pooblaščena oseba, ki v nov dokument povzema, navaja, citira ali razpolaga z vsebino, ki izhaja iz dokumentov, ki so predhodno že bili določeni za tajne, mora tudi »novemu« dokumentu določiti vsaj tako stopnjo tajnosti, kot jo imajo uporabljeni dokumenti najvišje stopnje tajnosti.

Ker se je organ v tej zvezi na ogledu in camera skliceval na dokumente SOVE, Policije in KNOVS, je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena ugotovitev, ali slednji izpolnjujejo kriterije za tajne podatke. V zvezi s tem je IP od SOVE, Policije in KNOVS pridobil pisne ocene škodljivih posledic za te dokumente, pri čemer je ugotovil naslednje:

• Glede dokumenta SOVE št. 231-8/2019/2 z dne 25. 11. 2019 - stopnjo tajnosti je dokumentu določil takratni predstojnik agencije, direktor mag. Rajko Kozmelj, ki je v skladu z 10. členom ZTP pooblaščena oseba za določanje tajnih podatkov. Iz priložene ocene škodljivih posledic ob tem izhaja, da bi razkritje tajnih podatkov iz tega dokumenta lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, zato ima dokument oznako stopnje tajnosti TAJNO. Podatki v dokumentu so tajni, saj bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko ogrozilo prednostne zunanjepolitične interese Republike Slovenije, hudo škodovalo odnosom s tujimi državami ali mednarodnimi organizacijami, hudo škodovalo verodostojnosti in ugledu Republike Slovenije v mednarodni skupnosti, hudo škodovalo nadaljnjemu sodelovanju agencije s tujimi varnostnimi in obveščevalnimi službami ali z določeno tujo obveščevalno oziroma varnostno službo, odkrilo podatke o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov. Ker ima dokument vidno oznako stopnje tajnosti, priloženo pisno oceno škodljivih posledic, tajnost pa mu je določila oseba, ki je za to pooblaščena z zakonom, je IP ugotovil, da dokument izpolnjuje vse formalne pogoje za določitev dokumenta za tajnega. Nadalje IP ugotavlja tudi, da dokument izpolnjuje tudi materialni pogoj tajnega podatka, saj se nanaša na zunanje zadeve in na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, kar sta dve izmed interesnih področij, ki jih ZTP varuje v 5. členu.
• Glede dokumenta Policije št. 2300/3548037/1983079/10247552/2020 (002957360) z dne 12. 10. 2020 – stopnjo tajnosti je dokumentu določila v. d. direktorice NPU, ki je v skladu z 10. členom ZTP za to pooblaščena z 2. členom Sklepa o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v MNZ in organih v sestavi. Priložena pisna ocena škodljivih posledic ob tem med drugim določa, da bi razkritje navedenega dokumenta nepoklicani osebi lahko škodovalo interesom SOVE in KNOVS, pri čemer se med drugim sklicuje na drugi odstavek 14. člena ZTP in na ugotovitev, da so za ugotovitev in predstavitev vseh okoliščin, ki se nanašajo na navedene očitke suma storitve kaznivega dejanja, tekom predkazenskega postopka vpogledali in v navedeni dokument tudi vključili tajne podatke, ki so jih kot tajne označili drugi državni organi. Glede na navedeno se tako mora, v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZTP, tudi temu dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, določiti najmanj taka stopnja tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje tajnosti. Z razkritjem varovanih podatkov bi bila ogrožena narava dela SOVE, razkrit pa bi bil tudi sam postopek poslovanja KNOVS, kar bi nedvomno lahko imelo škodljive posledice za varnost države in bi posledično lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Ker ima dokument vidno oznako stopnje tajnosti, priloženo pisno oceno škodljivih posledic, tajnost pa mu je določila oseba, ki je za to pooblaščena s pooblastilom na podlagi zakona, je IP ugotovil, da dokument izpolnjuje vse formalne pogoje za določitev dokumenta za tajnega. Nadalje IP ugotavlja tudi, da dokument izpolnjuje tudi materialni pogoj tajnega podatka, saj mu je bila tajnost določena na podlagi drugega odstavka 14. člena ZTP, nanaša pa se na zunanje zadeve in na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, kar sta dve izmed interesnih področij, ki jih ZTP varuje v 5. členu.
• Glede dokumenta KNOVS št. 060-08/19-3 z dne 5. 3. 2020 – stopnjo tajnosti je dokumentu določil predsednik komisije, ki je kot pooblaščena oseba za določanje tajnih podatkov pooblaščen z 10. členom ZTP in tretjim odstavkom 8. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Iz priložene ocene škodljivih posledic z dne 10. 4. 2019 ob tem izhaja, da dokument vsebuje podatke pristojnih obveščevalnih in varnostnih služb, katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi imelo škodljive posledice za nacionalno varnost Republike Slovenije ter za delovanje obveščevalnih in varnostnih služb, iz dopolnitve ocene možnih škodljivih posledic z dne 26. 4. 2019 pa tudi, da se dokumentu zviša stopnja tajnosti, ker je SOVA obvestila KNOVS, da je stopnja tajnosti INTERNO prenizka za navedene podatke, saj jih SOVA hrani pod oznako tajno. Ker ima dokument vidno oznako stopnje tajnosti, priloženo pisno oceno škodljivih posledic, tajnost pa mu je določila oseba, ki je za to pooblaščena s pooblastilom na podlagi zakona, je IP ugotovil, da dokument izpolnjuje vse formalne pogoje za določitev dokumenta za tajnega. Nadalje IP ugotavlja tudi, da dokument izpolnjuje tudi materialni pogoj tajnega podatka, saj se nanaša na zunanje zadeve in na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, kar sta dve izmed interesnih področij, ki jih ZTP varuje v 5. členu.

Kot izhaja iz vsega zgoraj navedenega, so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako formalni kot materialni pogoji za določitev zgoraj navedenih dokumentov SOVE, Policije in KNOVS za tajne, v zvezi s tem pa je utemeljeno sklicevanje organa na drugi odstavek 14. člena ZTP. Organ je posledično pravilno in v skladu z ZTP za tajne podatke določil tudi spisa zadev št. Kt 19073/2020 in št. Kt/18992/2020. IP tako zaključuje, da je glede zahtevanih informacij podana izjema tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP tako ni sledil zatrjevanju prosilca, da je stopnjevanje tajnosti v konkretnem primeru v nasprotju z ZDIJZ in ZMed. Vprašanje prosilca se namreč nanaša na vsebino tajnih podatkov, pri čemer IP v pritožbenem postopku organu ne more naložiti priprave odgovora na vprašanje, ampak lahko odredi le posredovanje dokumenta, iz katerega ta odgovor izhaja (ta pa je v konkretnem primeru označen s stopnjo tajnosti TAJNO).

Ker prosilec v pritožbi med drugim smiselno navaja, da je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu, ker se nanašajo na absolutno javne osebe, IP pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi izključena uporaba tako drugega odstavka (test javnega interesa) kot prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije), ker gre za podatke, ki so označeni z eno od dveh najvišjih stopenj tajnosti (s stopnjo TAJNO). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). Posledično IP nima pristojnosti, da bi tehtal, ali je razkritje teh informacij v javnem interesu.

Izhajajoč iz ugotovljenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, ZTP.