prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov in odgovore na vprašanja glede parkirišča v Zaki. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti, iz katerih bi izhajali tudi odgovori na vprašanja, ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa. 

ODLOČBA:

Številka: 090-185/2021/2

Datum: 5. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 5. 2021, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-21/2021-2 z dne 13. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 5. 2021 zoper odločbo Občine Bled, št. 090-21/2021-2 z dne 13. 5. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 17. 4. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

1. Seznanitev z dokumenti oz. predpisi, zakonom, upravnimi pravili, ki pravno omogočajo, da se, ko se ugotovi, da gre za nenamensko rabo prostora, v tem primeru za parkirni prostor v Zaki, zadeva ne sanira v korektno pravno obliko. Na podlagi česa organ lahko reče, da je zadeva tam bila in naj kar ostane, če je uradno ugotovljeno, da OPN to ne dopušča? Na parkirnem prostoru kjer je TVD Partizan ni bilo nikdar parkirišča, ampak igralna športna površina, nato pa še vlakec, očitna nenamenska raba prostora, pa organ ni storili ničesar. Tam parkirni prostor nima kaj iskati, pa MIR Bled ne stori ničesar. Zakaj potem, če je bila ves čas, mimo Vile Viktorija, uradna sprehajalna pot in je služnost še vedno pravno veljavno vpisana v zemljiški knjigi na organ, slednji zadeve nemudoma ne sanira in jim omogoči prost dostop? Kateri zakon dovoljuje tak odnos do kršitve? Zakaj MIR Bled ne stori ničesar, kateri zakon mu to omogoča?
2. Kako lahko organ postavi rampo na nenamensko parkirišče in naredi uradni uvoz na nekaj, kar po OPN ni parkirni prostor? Kako lahko to dopušča MIR Bled? Kako se sploh lahko poda ocena na nekaj, kar je tam nenamensko? Zakaj se ne brani zakona in interesov občanov? Zahteva, da se ga seznani z dokumenti, ki bodo dokazali, da je to res pravno veljavno namensko parkirišče, da je bila zadeva tam že prej, da ni skladna z namembnostjo prostora, da se ne sanira v pravne okvire.
3. Dokument, da je Sava (turizem d. d.) sama zaprosila za postavitev rampe na tem prostoru in ne najemnik.
4. Glede na skrajno posmehljiv in arogantno šikanozen odgovor župana in njegov predgovor leta 2016, v Blejskih novicah, zahteva seznanitev z dokumenti in dokazi, s katerimi bo župan opravičil vse kar je napisal v zadnjem odstavku, kjer je jasno dal vedeti, da so oni tisti, ki so v generalnem smislu sanirali kršitve v Zaki, naravovarstveniki, pa so samo prispevali malo pomoči. V zvezi v navedenim zahteva tudi:
5. 1 Da mu organ izda, čisto vse dokumente, s katerimi bo župan dokazal, da sta organ in MIR Bled sanirala vse naštete kršitve (v njegovi prijavi) v Zaki. Iz kronološko urejenih dokumentov mora biti razvidna vsa sanacija vseh naštetih kršitev, kronološko vse prijave organa podane na MIR Bled, ukrepi organa in dokazi, da je vse saniral MIR Bled.
6. 2 Razjasnitev kontradiktornega članka v Blejskih novicah, Julij 2016 (priložen v prilogi in označen z rumeno), ki nima nobene logične povezave s tem, kar je napisano v zadnjem odstavku odgovora, saj jih pred celim Bledom blati z uničevalci turizma. Kako je to možno, če župan sedaj trdi, da je vse on sanirali, naravovarstveniki pa so samo pomagali? Zahteva vse dokaze.
7. 3 Zakaj, če so bile vse kršitve ugotovljene s strani organa, organ zoper MIR Bled ni storili ničesar, saj je ta evidentno opustil svojo uradno dolžnost. Prosi, da se mu z dokumenti dokaže nasprotno.

Prosilec zahteva, da se ga z navedenim seznani v fotokopirani obliki.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-21/2021-2 z dne 13. 5. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, namen ZDIJZ in definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva organa ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi pravno omogočali, da se zadeva (parkirni prostor v Zaki in njegova morebitna nenamenska raba) ne sanira v korektno pravno obliko. Prav tako organ ne razpolaga z dokumentom, da bi Sava turizem d. d. podala vlogo za postavitev rampe na tem prostoru. Kot že predhodno zahtevano, v zadevi št 090-9/2021, je organ prosilcu že posredoval soglasje za postavitev avtomatskega parkirnega režima št. 351-289/2018-2 z dne 13. 11. 2018, iz katerega je tudi razviden vlagatelj vloge za postavitev rampe. Glede zahteve za seznanitev z dokumenti in dokazi, s katerimi bi župan opravičil vse kar je napisal v zadnjem odstavku, kjer je po mnenju prosilca dal jasno vedeti, (»da so oni tisti, ki so v generalnem smislu sanirali kršitve v Zaki, naravovarstveniki, pa so samo prispevali malo pomoči«), je organ pojasnil, da organ zapisanega ne razume v istem vsebinskem kontekstu. Organ je glede zahteve prosilca preveril, ali razpolaga z dokumenti, s katerimi bi župan dokazal, da sta organ in MIR Bled sanirala vse (v njegovi prijavi) naštete kršitve v Zaki in ugotovil, da s predmetnimi dokumenti ne razpolaga. Organ je navedel, da so bila dejstva vezana na parkirišče v Zaki prosilcu že podana v več različnih vlogah (npr. št. 090-9/2021, 060-5/2021, 090-18/2021, 090-19/2021), s katerimi je organ prosilcu že pojasnil, da v obravnavani zadevi ne gre za parkirišča v lasti organa, ampak v zasebni lasti, torej ne gre za javno parkirišče, zato lastnik na njem sam oz. s svojimi izvajalci izvaja parkirni režim.  Organ in MIR nad njim ne vršita nadzora, saj jima zakonodaja tovrstnih pristojnosti ne daje in zato v tej zvezi organoma ni mogoče očitati kršitev. Organ je še navedel, da je glede prijave prosilcu že večkrat pojasnil, da MIR konkretne prekrškovne in inšpekcijske postopke vodi samostojno, zato niti župan, niti direktor občinske uprave v konkretne postopke, ki jih vodijo, ne moreta posegati. Organ kot drugostopenjski organ lahko zahteva zgolj nadzor nad upravnimi nalogami iz svoje pristojnosti.  Glede na vse navedeno je organ ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, ZDIJZ, zavrnil. Organ je zavrnil zahtevo prosilca tudi v delu podanih vprašanj, ker v okviru obravnave informacij javnega značaja ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ali ustvarjati novega dokumenta.

Dne 18. 5. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-21/2021-2 z dne 13. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu organ ni odgovoril na 2., 3., 4., 4.2. in 4.3. točko zahteve. Prosilec je še navedel, da mu organ še nikdar ni odgovoril, kdo je prvi nadzorni organ vodji MIR Bled, v primeru, da občani zaznajo sum na delovne anomalije, ali sum na diskriminatoren odnos do kršiteljev, ali morda sum na opustitev uradne dolžnosti, da mu take anomalije prijavijo. Prosi za odgovor in imena oseb, ki lahko prejmejo pritožbe in jih nato tudi sanirajo skladno z zakonom.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-21/2021-4 z dne 21. 5. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-21/2021-4 z dne 21. 5. 2021 je organ pojasnil, da iz naslova pritožbe izhaja, da prosilec podaja pritožbo zoper odločbo št. 090-22/2021 z dne 14. 5. 2021, iz vsebine zahteve pa izhaja, da gre za pritožbo zoper odločbo št. 090-21/2021. Organ je navedel, da je v vsebinsko podobni zahtevi prosilca že odločal, in sicer v zadevi št. 090-18/2021 in 090-9/2021, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval izprint iz Geoinformacijskega sistema PISO, iz katerega je razvidno vodno zemljišče celinskih voda, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06182-1752/2016-32 z dne 23. 6. 2017 in soglasje za postavitev avtomatskega parkirnega režima št. 351-289/2018-2 z dne 13. 11. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da prosilec ni prejel zahtevanih informacij iz 2., 3., 4., 4.2. in 4.3. točke zahteve, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v navedenih točkah, z zahtevo z dne 17. 4. 2021.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci, ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.[1]

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodanih pojasnil organa z dne 21. 5. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v točkah 2, 3, 4, 4.2 in 4.3 z dne 17. 4. 2021, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokumenti pri organu morali obstajati, pri čemer tudi prosilec sam v zahtevi in pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov. Ker so nekatera vprašanja prosilca iz zahteve usmerjena tudi k pridobitvi odgovorov na vprašanja, prosilec v tem pritožbenem postopku ne more uspeti, saj se IP v skladu z načelom zakonitosti, glede zahtev, ki ne predstavljajo zahteve za dostop do informacij javnega značaja (tj. zahtev, kjer prosilec zahteva odgovore na vprašanja), ne sme in ne more opredeljevati, ker se ne sme opredeljevati do konkretnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi, ali se v njih vmešavati. Po naravi stvari je namreč jasno, da odgovori na vprašanja in različni komentarji kot npr. »Zakaj organ ne brani zakona in interesov občanov; zahteva, da župan razjasni kontradiktoren članek v Blejskih novicah; zakaj, če so bile, kršitve ugotovljene s strani organa, organ ni zoper MIR Bled storili ničesar, saj je ta evidentno opustil svojo uradno dolžnost«…, ne obstajajo v materializirani obliki in se pri organu posledično ne nahajajo v obliki dokumentov.

Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20).