prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zahtevani dokument s prekritimi osebnimi podatki. Prosilec je v pritožbi oporekal anonimiziranemu delu, saj ti podatki niso bili predmet njegove zahteve. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je na zahtevanih dokumentih prekril varovane osebne podatke, saj mora organ že po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se javnosti ne razkrijejo tisti podatki, ki so že po zakonu opredeljeni npr. kot varovani osebni podatki, kot je bilo to tudi v konkretnem primeru. IP je tako pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-183/2021/3

Datum: 15. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilec), z dne 12. 5. 2021, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nad.: organ), št. 0900-0009/2021 z dne 6. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2021 zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0009/2021 z dne 6. 5. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 23. 4. 2021 na organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da je bilo dne 3. 9. 2020 izdano potrdilo o podaljšanju obratovalnega časa za …. na nogometnem igrišču v ….., zato ga zanima, na podlagi katerih zakonskih določil je bilo izvedeno podaljšanje in ali je omenjeni lokal črna gradnja. Za omejeni lokal ni uporabnega dovoljenja.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0900-0009/2021 z dne 6. 5. 2021, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval Obrazec za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije) št. 321-12/2020-1 z dne 20. 8. 2020, potrjenega dne 3. 9. 2020, s prekritimi osebnimi podatki (telefonska številka in elektronski naslov posameznika).

Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 5. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da iz njegovega zahtevka ni razvidno, da bi želel priti do osebnih podatkov (telefonskih številk in elektronskih naslovov posameznikov), do katerih mu je organ zavrnil dostop. Omejeni lokal nima gradbenega in uporabnega dovoljenja, zato prosilec ne razume lastnika zemljišča (organa), da izda podaljšanje odpiralnega časa lokalu, ki nima vseh ustreznih dovoljenj. Lokal je postavljen na občinskem zemljišču, kar pomeni, da je zemljišče javno dobro in zato je organ dolžan upoštevati zakonodajo ter dejstvo, da smo pred zakonom vsi enaki.

IP je dne 25. 5. 2021 prejel dopis organa št. 0900-0009/2021 z dne 24. 5. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu do zahtevanega dokumenta omogočil delni dostop, pri tem pa se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku, po uradni dolžnosti, uvodoma ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Na podlagi zgoraj navedenega in po natančni preučitvi zahtevanega dokumenta je IP ugotovil, da ta vsebuje t.i. varovane osebne podatke, in sicer  telefonsko številko in elektronski naslov posameznika, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP je z vpogledom v zahtevani dokument in s primerjavo med (anonimiziranim) dokumentom, ki je bil posredovani prosilcu skupaj z izpodbijano odločbo ter (neanonimiziranim) izvirnim dokumentom ugotovil, da je organ pri dostopu do zahtevanega dokumenta ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. točka ZDIJZ) ter prosilcu omogočil dostop do zahtevanega dokumenta na način, da je na njem pravilno izločil vse t.i. varovane osebne podatke, torej telefonsko številko in elektronski naslov posameznika, ne glede na to, da, kot to v pritožbi navaja prosilec, ti niso bili predmet zahteve. Organ mora namreč že po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se javnosti ne razkrijejo tisti podatki, ki so že po zakonu opredeljeni npr. kot varovani osebni podatki, kot je bilo to tudi v konkretnem primeru.

IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 0900-0009/2021 z dne 6. 5. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da lokal, kateremu je bilo izdano predmetno potrdilo o podaljšanju obratovalnega časa, nima gradbenega in uporabnega dovoljenja, zato ne razume lastnika zemljišča (organa), da izda podaljšanje odpiralnega časa lokalu, ki nima vseh ustreznih dovoljenj, pa IP pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, nikakor pa ni v pristojnosti IP presojanje oz. ugotavljanje, ali so bile v posameznem postopku narejene napake oz. ali je organ ravnal zakonito, ko je lokalu, ki naj nebi imel uporabnega in gradbenega dovoljenja, izdal potrdilo o podaljšanju obratovalnega časa. Ta problematika je namreč v pristojnosti drugih (inšpekcijskih) organov in ne IP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka