prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

IP je prejel pritožbo prosilca zoper odločbo organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumenta zavrnil njegovo zahtevo. V pritožbi izrecno izpostavlja dve vprašanji, na kateri mu organ ni odgovoril. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je odločitev organa utemeljena, saj že po sami vsebini zahteve odgovor ne more izhajati iz dokumenta. Organ je namreč dolžan na podlagi določb ZDIJZ omogočiti dostop zgolj do dokumentov, pri čemer pa zakon ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega.

ODLOČBA:

Številka: 090-180/2021/2

Datum: 14. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. odstavka Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 5. 2021, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-22/2021-4 z dne 14. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 5. 2021 zoper odločbo Občine Bled, št. 090-22/2021-4 z dne 14. 5. 2021, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 4. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja, vezana na dokument št. 351-93/2020-2 z dne 29. 4. 2020 na Občini Bled 18. 4. 2021 in pridobitev odgovorov in pojasnil pri direktorju občinske uprave Bled ……….«. Z zaprošeno dokumentacijo se je želel seznanit v zakonskem roku ter v obliki fotokopij. Elektronskemu sporočilu je priložil zahtevo, ki sestoji iz 19. točk, v katerih je opredelil zahtevane informacije ter dodal, da dokumente potrebujejo za potrebe medijev, kazenske ovadbe in prijave na ustrezne organe nadzora ter objave, da bodo občani videli, kaj se na Bledu dogaja in dopušča.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-22/2021-4 z dne 14. 5. 2021, s katero je v celoti zavrnil posredovanje zaprošenih informacij. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva ter poizvedbe pri zaposlenih pri organu ugotovil, da so bili dokumenti, vezani na objekt na Mlinem, prosilcu posredovani že v predhodnem odzivu na zahtevo za informacijo javnega značaja, vodeno pod št. 090-14/2021. V tej zvezi je že prejel odziv, da Občina Bled ne razpolaga z dokumentacijo, ki jo v sedanji vlogi ponovno izpostavlja, in sicer z razpisi za oddajanje objekta v najem, s prijavami na razpis, s ponudbami in podobno, z najemnimi pogodbami, s pridobljenimi dovoljenji za objekt, z dokumentacijo, iz katere bi bil razviden odgovor koliko nadzorov je MIR Bled opravil na tem mestu zoper ta objekt. Prav tako organ ne razpolaga z dokumenti o plačilu najemnine in obrabe kioska, dokumenti koliko stane občane sanacija objekta na leto, dokumente koliko je občane stal ta objekt, koliko stane letna obnova objekta zaradi njegove rabe in koliko je občane stala do sedaj. Nadalje ne razpolaga z dokumenti o obravnavi povračila odškodnine in vse neplačane najemnine za nazaj in prav vse obresti za vsa leta nazaj, dokumente o izdanih odškodninskih zahtevkih za neplačilo najemnin in prijavi oseb, ki so že prej omogočile to gostinsko dejavnost brez plačila najemnine. Organ dodatno pojasnjuje, da je prosilec v okviru obravnave zadeve št. 090-14/2021 prejel dokument št. 351-93/2020-2 z dne 29. 4. 2020, na katerega se v zahtevi z dne 18. 4. 2021 izrecno sklicuje. Iz slednjega izhaja, da naj bi objekt na tem mestu obstajal že 50 let in da gre za odgovor investitorju objekta, kje na tem območju je dovoljeno, glede na veljavni prostorski akt Občine Bled, graditi in da mu organ v zvezi s tem ne more podeliti te pravice, torej pravice graditi. Iz navedenega je razvidno, da investitor objekta ni organ in glede na izpostavljeno tudi nihče od zaposlenih pri organu ne more izdati kakršnegakoli dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti v tem objektu, niti za izdajo tovrstnih dovoljenj organ ni pristojen. Prav tako organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi izkazovali postopanje Medobčinskega inšpektorata Bled, Bohinj in Železniki (v nadaljevanju MIR) v zvezi z izpostavljeno tematiko. Organ poudarja, da je prosilcu že večkrat pojasnil razmerje med njim in MIR, pri čemer slednji konkretne prekrškovne in inšpekcijske postopke vodi samostojno in ne župan ne direktor občinske uprave v konkretne postopke, ki jih vodijo, ne moreta posegati. Organ kot drugostopenjski organ lahko zahteva zgolj nadzor nad upravnimi nalogami iz svoje pristojnosti.

Dne 18. 5. 2021 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, z naslovom »Pritožba, da me v odgovoru št. 090-22/2021-4 z dne 14. 5. 2021 (Zahteva za dostop do informacij javnega značaja, vezane na dokument št. 351-93/2020-2 z dne 29. 4. 2020 na Občini Bled 18. 4. 2021 in pridobitev odgovorov in pojasnil pri direktorju občinske uprave Bled ……….) niste seznanili z odgovori in pojasnili. Prosilec izrecno navede, da ga organ v odgovoru ni seznanil z odgovori na vprašanji pod točko 18 (»Ali bo zadeva sanirana sedaj in odgovorne osebe prijavljene za sum na zlorabo pooblastil in oškodovanje občanov«?) ter točko 19 (»Zakaj, če so bile, kot trdite ugotovljene z vaše strani gospod Robert Klinar, niste zoper kršitev in dolgoletno opustitev uradne dolžnosti MIR Bled na tem mestu storili ničesar že v sezoni 2020, saj je ta evidentno opustil svojo uradno dolžnost in to kronično vse od prihoda vodje MIR Bled na MIR Bled. Zakaj ste ob vsem vedenju še dovolili, da se je kršitev izvajala naprej vso sezono 2020«?)

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbo prosilca, da prosi za dokumente za potrebe medijev, kazenske ovadbe in prijave na ustrezne organe nadzora ter objave, da bodo občani videli, kaj se ne Bledu dogaja in dopušča, IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Glede na navedeno so navedbe prosilca v zahtevi, kjer utemeljuje, zakaj potrebuje zahtevan dokument, v postopku dostopa do informacij javnega značaja povsem brezpredmetne, saj prosilčev namen, koristi in interes v postopku po ZDIJZ niso pomembni oz. relevantni..

Ker se prosilec izrecno pritožuje zoper odločitev organa v delu, ki se nanaša na 18. in 19. točko njegove zahteve z dne 18. 4. 2021 (organ je prosilcu zavrnil dostop do zaprošenih informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov), je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, le-to pa ne izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP poudarja, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

Po pregledu spisovne dokumentacije in dejstva, da že po sami vsebini zahteve odgovor ne more izhajati iz dokumenta, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Tudi prosilec sam v zahtevi in pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov. IP ponovno poudarja, da organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar te informacije niso vsebovane v dokumentih v smislu 4. člena ZDIJZ. Ravno slednje pa je prosilec izpostavil v pritožbi, ko je navedel, da ga organ ni seznanil z odgovori na vprašanji.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke