prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

 Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju določnih dokumentov ter odgovorov na vprašanja. Organ je njegovi zahtevi v celoti ugodil z dopisom, v katerem mu je posredoval pojasnila in priloga katerega so bili posamezni  dokumenti. IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa in ugotovil,da je pritožb prosilca neutemeljena, saj organ z drugimi dokumenti, kot jih je že posredoval prosilcu ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-179/2021/2

Datum: 5. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 5. 2021, zoper odločitev Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-20/2021-2 z dne 7. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 5. 2021 zoper odločitev Občine Bled, št. 090-20/2021-2 z dne 7. 5. 2021, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Dne 11. 4. 2021 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja dokumente, ki bodo razjasnili pooblastila MIR Bled za njihov nadzor/ne – nadzor na glavni državni regionalni cesti Bled Bohinj vložena 11. 4. 2021«, s katero je zaprosil, da se ga seznani z dokumenti, iz katerih bo razvidna pristojnost MIR Bled na državni cesti, v tem primeru na glavni regionalni povezavi med Bohinjem in Bledom. Zahteva vse dokumente in pojasnila, ki bodo opravičili trditev MIR Bled, da niso pristojni za nadzor in urgiranje za odstranitev ovire na tej regionalni državni cesti, hkrati pa zahteva dokumente oz. pojasnila, ki bodo potrdila, da ima MIR Bled na taisti državni cesti vsa pooblastila za postavitev radarja in voditi nadzor kršitev. Zanima ga tudi, ali so sploh opravili nadzor in zadevo predali tistim, ki so za saniranje ovir na cesti pristojni. Prav tako ga zanima, ali so na MIR Bled dolžni z varnostno prometno signalizacijo zavarovati tako oviro, saj je bila ovira direktno na prehodu iz občinske ceste na regionalno državno in to na ostrem ovinku. Ali je ta ovinek na objektu Pristava posut s soljo del državne ceste ali občinske? Z navedenim se je prosilec želel seznaniti v zakonskem roku in v fotokopirani obliki.

Z dopisom št. 090-20/2021-2 z dne 7. 5. 2021 je organ prosilcu posredoval pojasnila na njegova vprašanja ter Sklep občinskega sveta Občine Bled št. 034-6/2009 z dne 22. 10. 2009 in Občinski program varnosti Občine Bled, iz katerega prav tako izhajajo odgovori na njegova vprašanja.

Ker se prosilec z odločitvijo organa ni strinjal, je dne 18. 5. 2021, ob 9:01 uri, nanj naslovil elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot »Pritožba, da me v odgovoru št. 090-20/2021-1 z dne 7. 5. 2021 niste seznanili z odgovori na zastavljena vprašanja in jih ponovno vlagam, saj želim odgovore in razjasnitev«. Navaja, da ga zanima, ali so sploh (MIR) opravili nadzor in zadevo predali tistim, ki so za saniranje ovire na cesti pristojni. Ali so na MIR dolžni z varnostno prometno signalizacijo zavarovati tako oviro – saj je bila ovira direktno na prehodu iz občinske ceste na regionalno državno in to na ostrem ovinku. Namreč, prvi dan je bil kup soli visok celo 20 cm, nato ga je nekdo naslednji dan zbrcal, da je bil bolj položen. Navkljub prijavam na MIR Bled je bila zadeva ne sanirana vsaj 4 dni. Ali je ta ovinek na objektu Pristava posut s soljo del državne ceste ali občinske? Prosilec dodaja, da če morda tega, kar je vprašal in izhaja iz njihovih delovnih nalog, niso storili, ali jih bo organ ustrezno disciplinsko obravnaval. Naproša, da se mu omogoči pridobitev odgovorov oz. pojasnil skladno z zakonom in v zakonskem roku.

Istega dne je prosilec na organ naslovil še dve elektronski sporočili, in sicer elektronsko sporočilo ob 11:06 uri ter ob 11:41 uri, ki sta sicer poimenovani kot prvotno elektronsko sporočilo z dodatkom FW:, kar pomeni, da je prosilec iz prvotnega sporočila posredoval naprej novi elektronski sporočili z novo vsebino. Elektronsko sporočilo ob 11:06 uri predstavlja »Prošnjo za razjasnitev odgovora prejetega danes s strani MIR Bled« in je naslovljeno na skrbnika informacij javnega značaja. Iz dokumentacije izhaja, da je prosilec dne 12. 5. 2021 MIR Občin Bled, Bohinj in Železniki zaprosil za posredovanje informacij glede stopnic na Veslaški promenadi, stojnic ter plovil na Milnem. MIR Občin Bled, Bohinj in Železniki mu je odgovoril z dopisom št. 710-0013/2021-2 z dne 14. 5.2021 v zvezi s katerim sedaj prosilec organ naproša za razjasnitev. Ob 11. 41 uri je posredoval dodatno elektronsko sporočilo, v katerem navaja, da prilaga k prejšnjemu elektronskemu sporočilu priloge (fotografije), da pa razpolaga tudi z dokazi prek GSM podanih prijav na Občino Bled, kot tudi na dežurno številko MIR Bled in še prek MMS.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanega odgovora, št. 090-20/2021/2 z dne 7.5. 2021,  ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, vsa tri elektronska sporočila prosilca z dne 18. 5. 2021 odstopil v reševanje IP.

Pritožba je neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločitvijo. Odločanje IP preko zahteve z dne 11. 4. 2021 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-20/2021/2 z dne 7. 5. 2021, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec v pritožbi ne more zahtevati posredovanja novih dokumentov in pojasnil, ki jih v zahtevi z dne 11. 4. 2021 ni zahteval. Glede na navedeno se IP zato ni opredelil do elektronskih sporočil z dne 18. 5. 2021, ki ju je prosilec na organ naslovil ob 11:06 uri ter ob 11:41 uri, ki se vsebinsko nanašata na drugo zadevo (dopis MIR Občin Bled, Bohinj in Železniki). Navedeno torej ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih prosilec postavlja v zahtevi z dne 11. 4. 2021 oz. ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, le-to pa ne izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP poudarja, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

Na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da je organ prosilcu že posredoval dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga, prav tako pa mu je posredoval tudi dodatna pojasnila v zvezi z njegovo zahtevo z dne 11. 4. 2021. IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz zahteve prosilca z dne 11. 4. 2021, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz zahteve z dne 11. 4. 2021, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilčeva zahteva oblikovana na način, da je organu postavljal vprašanja in nanje pričakoval tudi odgovore (»npr. Ali je ta ovinek nad objektom Pristava posut s soljo del državne ceste ali občinske, Ali so na MIR Bled dolžni z varnostno prometno signalizacijo zavarovati tako oviro…«). To isto pričakovanje izhaja tudi  iz pritožbe, v kateri je navedel, da prosi, da se mu omogoči pridobitev odgovora oz. pojasnil, skladno z zakonom in v zakonskem roku. Kot že zgoraj omenjeno, IP ponovno poudarja, da organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar te informacije niso vsebovane v dokumentih v smislu 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da v obravnavanem primeru že po sami vsebini zahteve odgovor ne more izhajati iz dokumenta.

IP dodatno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. Iz navedenega razloga je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka