prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS

POVZETEK:

Prosilec je k IP vložil pritožbo,ker mu je organ zaradi neobstoj dokumentacije zavrnil dostop do zaprošenih informacij. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da za zahtevano dokumentacijo niso izpolnjeni pogoji iz 4. Člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-173/2021/4

Datum: 10. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. odstavka Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 5. 2021, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2021-5-AMB z dne 28. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 5. 2021 zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, št. 090-12/2021-5-AMB z dne 28. 4. 2021, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 3. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da je prejel mnenje IP glede sporne ponudbe št. 47801-9804/2020 ter da za nadaljnje odločitve v okviru US potrebuje sklenjeno zakupno pogodbo za solastniški delež parcelne številke 1769 v k.o. Zlatoličje. Skladno z določili ZDIJZ ga je organ pozval na dopolnitev zahteve, in sicer da jo dopolni z navedbo organa, kateremu se pošilja zahteva, z navedbo osebnega imena in naslova prosilca ter navedbo o načinu seznanitve z zahtevanimi informacijami. Prosilec je dne 6. 4. 2021 zahtevo dopolnil s potrebnimi podatki ter podrobneje navedel, da se želi seznaniti z dokumenti v zadevi 47801-356/2020 (zakup kmetijskega zemljišča v Zlatoličju), in sicer z:

• korespondenco med Skladom in solastnico go. ………. pred objavo Ponudbe (dogovor za vris poligonov),
• pooblastilo, da lahko ga. ………. po prosti presoji vriše poligone,
• dokument, iz katerega je razvidno, da je t.i. poligon v naravi že bil določen, kar je v 5. odstavku zapisnika o ogledu in camera informacijski pooblaščenki izjavila ga. ……… To absolutno ne more biti ponudba!!!,
• dokaz, da je Sklad pri pristojnih davčnih organih preveril podatke o navedbah na IZJAVI, skladno s poukom na izjavi,
• dokument, s katerim je P.P. Agro odstopil od prijave za zakup, razviden mora biti datum,
• korespondenca med zaposlenimi na skladu v tej zadevi od dne 21. 12. 2020 do danes ter
• zakupno pogodbo med Skladom in g. ………. za kmetijsko zemljišče št. 1769 v k.o. Zlatoličje.

Navedeno dokumentacijo je prosilec želel prejeti po pošti s priporočeno pošiljko.

Organ je zahtevi prosilca glede posredovanja dokumentacije, navedeni v zahtevi v prvi, peti ter sedmi alineji ugodil ter o tem napravil uradni zaznamek, št. 090-12/202-4-AMB z dne 28. 4. 2021. O preostalem delu njegove zahteve pa je odločil z odločbo, št. 090-12/202-5-AMB z dne 28. 4. 2021, s katero je posredovanje informacij, navedenih v drugi, tretji, četrti ter šesti alineji zahteve, zaradi neobstoja dokumentov, zavrnil.

Dne 13. 5. 2021 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo (Pritožba na odločbo št. 090-12/2021-5-AMB), v kateri je navedel, da mu je organ zavrnil zahtevo po posredovanju podlage za vris poligonov na ponudbi in dokaz, da je pri pristojnih davčnih organih preveril podatke o navedbah na izjavi (g. ……….), skladno s podukom na izjavi. Izrazil je začudenje, da organ za vris poligonov na ponudbi navaja, da je to stanje v naravi in kot dokaz oziroma osnovo za svojo trditev navaja TO ISTO PONUDBO. Glede ponarejene izjave pa je g. ………. pri odvetniku izjavil, da je sklad glede njegove trditve, da mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, vse preveril pri pristojnih organih in da je čist. Ponovno zahteva, da se mu pošlje dokument, na osnovi katerega je razvidno, da je poligon v naravi že bil določen in da je organ na osnovi le-tega pripravil ponudbo z lego poligona. Zahteva tudi dokaz, da je organ preveril g. ……… pri pristojnih davčnih uradih.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilec v pritožbi izrecno izpodbija odločitev organa glede zahteve po posredovanju dokumenta, iz katerega je razvidno, da je t.i. poligon v naravi že bil določen. Meni, da to absolutno ne more biti ponudba. Prav tako se pritožuje zoper odločitev organa o posredovanju dokaza, da je Sklad pri pristojnih davčnih organih preveril podatke o navedbah na IZJAVI, skladno s poukom na izjavi. Zoper preostali del se prosilec ne pritožuje, zato tudi ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku pred IP.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zaprošenih informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki. Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

V obravnavani zadevi je IP organ pozval k posredovanju morebitnih dokumentov, ki so predmet presoje pred IP ter k posredovanju dodatnih pojasnil v zvezi z zaprošenimi informacijami. Organ  je dne 7. 6. 2021 IP posredoval popis zadeve št. 47801-356/2020 ter naslednja pojasnila, in sicer:

• v zvezi s pozivom IP, da mu posreduje dokument, iz katerega je razvidno, da je t.i. poligon v naravi že bil določen oz. pojasnilo, na podlagi česa je bil solastniški delež, t.i. poligon, v naravi določen in kot tak vnesen v ponudbo, je organ pojasnil, da je dne 18. 5. 2020 poslal solastnici obvestilo o objavi površine zemljišča solastniškega deleža Sklada na ponudbi za zakup. Lega ponujenega dela zemljišča je bila razvidna na grafični prilogi. Gre za dokument 47801-356/2020-5, ki je bil prosilcu posredovan dne 28. 4. 2021 ter
• v zvezi s pozivom IP, da posreduje dokaz, da je Sklad pri pristojnih davčnih organih preveril podatke o navedbah na IZJAVI, skladno s podukom na izjavi oz. pojasnilo, ali organ (na splošno) opravlja poizvedbe v opisanih primerih ter ali je navedeno poizvedbo pri davčnem organu opravil za g. ………., je pojasnil, da podatkov na izjavi g. ………. ni preveril, ker odločitve o izbiri zakupnika ni oprl na izjavo. Organ podatkov na izjavah v takih primerih ne preverja.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil njegovim navedbam, da v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Tiste, s katerimi je razpolagal in se nanašajo na njegovo zahtevo, mu je že posredoval. Tudi prosilec sam v zahtevi in pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov. Prav tako nestrinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. Nadalje IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka