prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do tonskega posnetka seje občinskega sveta s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilca zavrnil, saj je v okviru pritožbenega postopka ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumentom dejansko niti ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-169/2021/3

Datum: 17. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad.: prosilec), z dne 17. 5. 2021, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nad.: organ), št. 090-6/2021-2 z dne 26. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 17. 5. 2021 zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-6/2021-2 z dne 26. 4. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 29. 3. 2021 pri organu vložil zahtevo za posredovanje tonskega posnetka 11. seje občinskega sveta Občine Žužemberk, ki je bila dne 25. 3. 2021 ob 18.00. Dodatno prosilec navaja, da posnetek potrebuje za poslušanje, dokazovanje in preverjanje izjav župana.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-6/2021-2 z dne 26 4. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da Poslovnik Občinskega sveta Občine Žužemberk (Ur. l. RS, št. 79/18, v nad. Poslovnik) ne opredeljuje snemanja sej občinskega sveta ali izdelovanja magnetograma sej občinskega sveta. Seje občinskega sveta se zapisujejo z zapisniki, ki se na poznejši seji potrjujejo. Seje občinskega sveta se tonsko snemajo s preprosto prenosljivo snemalno napravo (diktafon), katerega namen je zgolj pomoč pri pisanju zapisnika seje. Organ pojasnjuje, da gre pri zvočnem posnetku za osebne podatke, katerih razkritje bi v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pomenilo kršitev določb varstva osebnih podatkov. Zvočni posnetek je osebni podatek, saj, poleg osnovnih podatkov, vsebuje še druge podatke, in sicer glasovne značilnosti prisotnih na seji ter jezikovne in druge govorne značilnosti. Glas je tako osebna lastnost posameznikov, prisotnih na seji in ni v povezavi z izvajanjem javnopravnih nalog javnih funkcionarjev, ki se pojavljajo na posnetkih, četudi gre za javne funkcionarje. Razkritje tovrstnih zvočnih posnetkov lahko privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so na posnetku, zato se posnetke iz snemalne naprave tudi sproti odstranjuje.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 17. 5. 2021 vložil pritožbo, iz katere izhaja, da se ne strinja z odločitvijo organa. Prosilec meni, da ni nobenega dvoma, da gre za informacije javnega značaja. Brez pravne teže je po mnenju prosilca tudi argument organa, da Poslovnik ne opredeljuje snemanja sej občinskega sveta ali izdelovanja magnetograma sej občinskega sveta ter da je namen posnetka zgolj pomoč pri pisanju zapisnika seje. Ker je bil zvočni posnetek narejen, česar ne zanika niti organ, je njegova dolžnost skladno z ZDIJZ, da ga posreduje oz. omogoči prosilcu, da se z njim seznani, ne glede na to, iz kakšnega razloga je bil tonski posnetek narejen. Ravno tako so bili vsi prisotni očitno seznanjeni s tem, da se uporablja snemalna naprava in ker ni bilo pripomb, je šteti, da so s snemanjem tudi soglašali. Organ se sicer sklicuje na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in meni, da gre za osebni podatek, vendar tudi to neutemeljeno. Glas vsakega posameznika je nedvomno edinstven in predstavlja identifikator posameznika, vendar je prosilec mnenja, da obstoji pravna podlaga za uporabo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se ne glede na navedeno izjemo dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V konkretnem primeru se zahtevajo informacije, ki se nanašajo na sejo občinskega sveta. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Delo občinskega sveta je javno, kar pomeni, da ima vsak občan pravico, da se seznani z delom tega organa in s sprejetimi odločitvami. Javnost ima pravico preverjati in testirati pravilnost ter transparentnost v postopku sprejemanja odločitev s strani navzočih na občinskem svetu. Tudi v konkretnem primeru na seji ni bilo pričakovati zasebnosti. Ni moč govoriti o kakršnihkoli podatkih zaupne narave in tudi prisotni niso razpravljali v veri, da bodo kakršnekoli njihove izjave ostale tajne. Ravno test interesa javnosti utemeljuje sklicevanje na 2. odstavek 6. člena ZDIJZ. Četudi je glas osebna lastnost posameznikov, v konkretnem primeru torej ni varovana, ker so prisotni na seji del javne podobe posameznikov, zlasti župan, pri čemer so njihove lastnosti, kot je glas, javnosti tudi sicer poznane. Glasovne lastnosti posameznikov so povezane z opravljanjem javne funkcije oz. porabo javnih sredstev v okviru odločanja najvišjega organa v občini. Organ v konkretnem primeru ni opravil testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ga je potrebno upoštevati v povezavi z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kadar gre za kolizijo varstva osnovne pravice do varstva osebnih podatkov in ustavne pravice do dostopa do informacije javnega značaja prizadete stranke v upravnem postopku, to je prosilca, ki je povezana z uresničevanjem drugih ustavnih pravic, npr. pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in pravico do svobode izražanja. Eventualni poseg v pravico varstva osebnih podatkov torej še ne pomeni, da je podana kršitev te pravice. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja, prav tako ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. S tem, ko je organ odklonil dostop do tonskega posnetka dotične seje, je posegel v pritožnikovo ustavno pravico do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, konkretno v pravico do sprejemanja informacij o poteku te seje in sprejetih odločitvah, ki se nanašajo na izjave župana, posegel pa je tudi v njegovo pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Pritožnikovo zahtevo je odklonil s praznim sklicevanjem na osebne podatke, pri tem pa spregledal tako namen in naravo konkretnega sestajanja, kot tudi pritožnikovo vlogo kot občana in občinskega svetnika v zvezi z uresničevanjem javnega interesa.

IP je dne 18. 5. 2021 prejel dopis organa št. 090-6/2021-4 z dne 18. 5. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo v pristojno reševanje.

V telefonskem pogovoru z dne 2. 6. 2021 je organ IP pojasnil, da z zahtevanim tonskim posnetkom dejansko niti ne razpolaga, saj, kot je to pojasnil že v izpodbijani odločbi, se posnetke iz snemalne naprave sproti odstranjuje/izbriše in tako je bilo tudi v konkretnem primeru. Posnetek namreč nastane z namenom lažje priprave zapisnika, ko je ta napisan, pa se posnetek iz naprave izbriše. Če pa bi organ s tonskim posnetkom razpolagal, bi dostop do njega bilo potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, na katero se je organ tudi skliceval v izpodbijani odločbi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nad. dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

- organ mora z njo razpolagati;

- nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

IP je v okviru pritožbenega postopka uvodoma ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom (tonskim posnetkom 11. seje občinskega sveta Občine Žužemberk, ki je bila dne 25. 3. 2021 ob 18.00) dejansko niti ne razpolaga. V telefonskem pogovoru z dne 2. 6. 2021 je organ namreč IP pojasnil, da z zahtevanim tonskim posnetkom ne razpolaga, saj je bil ta izbrisan takoj po nastanku zapisnika seje.

Glede na to, da organ ne razpolaga z zahtevanim tonskim posnetkom, »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Ker je IP ugotovil neobstoj zahtevanega dokumenta, se nadalje ni spuščal v presojo obstoja izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ, niti se ni spuščal v presojanje pritožbenih navedb prosilca, zakaj zahtevani dokument ne predstavlja zatrjevanje izjeme in bi kot tak moral biti prosto dostopen javnosti. V tem delu IP pripominja, da pa je o tem, ali glas posameznika (in posledično tonski posnetek) predstavlja varovan osebni podatek ali ne sicer v preteklosti že odločal[1], prav tako je o tem že odločalo tudi Upravno sodišče[2].

Prosilec v zahtevi in pritožbi med drugim pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevani dokument, pri čemer IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Rezultat presoje oz. odločitev mora biti enaka za vse, torej ne glede na status prosilca oz. ne glede na to, zakaj prosilec predmetni dokument potrebuje. ZDIJZ kot pravilo namreč postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Glede na navedeno so navedbe prosilca v pritožbi, kjer utemeljuje, zakaj potrebuje zahtevani dokument, v postopku dostopa do informacij javnega značaja povsem brezpredmetne, saj prosilčev namen, koristi in interes v postopku po ZDIJZ niso pomembni oz. relevantni.

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-6/2021-2 z dne 26. 4. 2021, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. odločba IP št. 090-200/2013 z dne 16. 10. 2013 in št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018

[2] Sodba Upravnega sodišča št. IU 1877/2013-11 z dne 18. 2. 2015 (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_1877-2013-11__090-200-2013-3_.pdf)