prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Prosilec je na organ vložil zahtevo za posredovanje imen in priimkov policistov, delovnih nalogov policistov, pravne podlage ter prepis plačilnega naloga, v zvezi z določenim dogodkom, v katerega je bil vpleten prosilec. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval delovne naloge policistov, s prekritimi podatki, ki predstavljajo izjemo iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, čemur je prosilec v pritožbi oporekal. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. točka ZDIJZ) ter prosilcu omogočil dostop do zahtevanih oz. prosto dostopnih podatkov na način, da je na dokumentih (delovnih nalogih policistov) pravilno izločil vse podatke, ki predstavljajo izjemo iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na ugotovljeno je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-167/2021/2

Datum: 11. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 22. 4. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-32/2021/9 (206-04) z dne 20. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 22. 4. 2021 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. 090-32/2021/9 (206-04) z dne 20. 4. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 22. 2. 2021 na Policijsko postajo Novo mesto naslovil zahtevo za posredovanje sledečih informacij, vezano na plačilni nalog št. 0000122861434 z dne 17. 2. 2021:

1. imena in priimke policistov, ki so ga ustavili na …. v bližini …..;
2. imena policistov, ki so 17. 2. 2021, s tremi policijskimi avtomobili, obkrožili njegovo stanovanjsko hišo in o njem zastavljali vprašanja njegovi prestrašeni in zaskrbljeni ženi;
3. prepis plačilnega naloga z opisom dejanskega stanja, ker je rokopisni del nečitljiv;
4. delovne naloge za vse policiste iz 1. do 3. točke te vloge;
5. odgovor, na katerih pravnih podlagah (prijava z imenom prijavitelja/ice, policijsko pooblastilo) je bil zožen sum, da naj bi storil očitane mu prekrške, ker mora vsak represiven ukrep izhajati iz utemeljene zožitve suma.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-32/2021/3 (206-04) z dne 10. 3. 2021, s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek).

Dne 15. 3. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-32/2021/3 (206-04) z dne 10. 3. 2021 v kateri je oporekal odločitvi organa.

IP je z odločbo št. 090-98/2021/2 z dne 7. 4. 2021 pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je nato z odločbo št. 090-32/2021/9 (206-04) z dne 20. 4. 2021 zahtevi prosilca z dne 22. 2. 2021 delno ugodil in mu, s sklicevanjem na izjemo iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, posredoval delovni nalog z dne 17. 2. 2021 in delovni nalog št. 4500-1/2020 z dne 16. 2. 2021. Zahtevo prosilca je organ v delu, ki se nanaša na prepis plačilnega naloga z opisom dejanskega stanja, ker je rokopisni del nečitljiv, zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma navedel, da je, v okviru zahteve prosilca, s strani Policijske postaje Novo mesto prejel sledeče dokumente: delovni nalog št. 4500-1/2020 z dne 16. 2. 2021, delovni nalog z dne 17. 2. 2021, izpis dogodka – št. poročila 1051829-2021, dnevni razpored dela za 17. 2. 2021 Postaje prometne policije Novo mesto, dnevni razpored dela za 17. 2. 2021 za Policijsko postajo Novo mesto in plačilni nalog št. 0000122861434. Glede na zahtevo prosilca je organ odločal le o dokumentih, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, in sicer je s to odločbo odločeno o delovnem nalogu z dne 17. 2. 2021 in delovnem nalogu št. 4500-1/2020 z dne 16. 2. 2021. Ostala dokumentacija ne ustreza zahtevi prosilca. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je organ podrobneje presojal obstoj izjeme iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek in notranje delovanje organa) v zahtevnih dokumentih in ugotovil sledeče:

Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ): oba delovna naloga vsebujeta imena in priimke fizičnih oseb, rojstne podatke, naslove prebivališč, registrske številke vozil in ostale osebne okoliščine, ki kažejo na konkretno osebo. Vse navedeno predstavlja posameznikove osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage.

Izjema notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ): Dokumenta (delovni nalog z dne 17. 2. 2021 in delovni nalog št. 4500-1/2020 z dne 16. 2. 2021) sta namenjena notranji rabi organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot deliberative process privilege, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Uradna oseba ugotavlja, da so v predmetnih dokumentih poleg osebnih podatkov fizičnih oseb navedeni določeni »operativni podatki« za nemoteno delo policistov, kot so imena akcij, specifične naloge policistov, specifični in drugi »ukrepi« z elementi taktike in metodike dela, imena operativnih aplikacij, klicni znaki, registrske številke civilnih vozil, zadolžitve opreme, itd., kar potrjuje dejstvo, da so predmetni dokumenti izključno za notranjo komunikacijo organa. Uradna oseba je pri tem nedvoumno ugotovila, da imajo obravnavani dokumenti zapisane precej občutljive informacije, ki se nanašajo na policijske postopke s fizičnimi osebami in izvedene konkretne ukrepe policistov. Dokumenti vsebujejo poglavja, kjer so zapisane konkretne metode in taktike delovanja po posameznih področjih dela ter podatki o drugih ukrepih. Navedeni dokumenti niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokument, ki je namenjen internemu poslovanju organa. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tako v konkretnem pojasnjenem primeru izpolnjen. Pri navedenih podatkih gre tudi za varovane podatke policije na podlagi 16. točke 3. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19, v nad. ZNPPol), katerih razkritje nepoklicanim osebam bi povzročilo škodo policiji in izvajanju uradnih postopkov, zato morajo njihovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki. Policija je dolžna varovati varovane podatke tudi skladno s Pravilnikom o zaščiti podatkov policije (Ur. l. RS, št 67/14, v nad, Pravilnik). To so po 3. členu tega pravilnika osebni podatki ali drugi obdelovani podatki, ki niso tajni, njihovo razkritje nepoklicanim osebam pa bi povzročilo škodo državnemu organu, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam, zato morajo njegovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki. Varovani podatki policije so tudi podatki o specifičnih ukrepih, metodah, tehnikah in sredstvih, ki jih policija uporablja za opravljanje njenih nalog (7. točka 1. odstavka tega člena) in o dokumentih policije, iz katerih je mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije ali bi njihovo razkritje lahko otežilo ah onemogočilo izvajanje policijskih nalog (8. točka 1. odstavka tega člena). Razkritje tovrstnih podatkov bi povzročilo škodo policiji pri uspešnosti in učinkovitosti varovanja in zagotavljanju varnosti Ijudi in premoženja. Bistveno je namreč dejstvo, da organ ravna in se pripravlja podobno ob podobnih dogodkih. Za razjasnitev drugega dela te izjeme je uradna oseba izvedla škodni test, kjer je ugotovila, da bi v primeru razkritja predmetnih dokumentov, notranja komunikacija oz. notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Policisti bi se zatekli k drugim načinom poročanja in obveščanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje tovrstnih dokumentov bi negativno vplivalo tudi na samo izvrševanje nalog policistov, nadrejene v policijskih enotah (državni, regionalni in lokalni nivo), saj bi s tem negativno vplivali na način vodenja policijske enote ah policijskih postopkov. Uradna oseba je pri škodnem testu ugotovila, da imajo obravnavani dokumenti zapisane precej občutljive informacije, npr. neposredni ukrepi, sam postopek in konkretno delo policistov ob zaznavi konkretnega dogodka. Dokumenti vsebujejo različne kategorije podatkov, ki se specifično navezujejo na točno določen dogodek, kaznivo dejanje, prekršek ali okoliščino na podlagi katerih je razvidna taktika in metodika dela policistov. Uradna oseba v skladu z ugotovitvami poudarja, da je taktika in metodika dela policije varovan podatek policije, ki je vsebinsko opredeljen v 16. točki 3. člena ZNPPol in postopkovno v Pravilniku. Na podlagi navedenega je v določenih delih dokumentov jasno podana izjema iz 11. točke 1. odstavka 6 člena ZDIJZ.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 22. 4. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka izpodbijani odločbi v delu, ki se nanaša na delni dostop do delovnih nalogov policistov. Dodatno je prosilec navedel, da organ ni odgovoril na vprašanja, kateri policisti in na kakšni pravni podlagi so ga ustavili v Novem mestu, kateri policisti so dne 17. 2. 2021 s službenim vozilom, obkrožili njegovo stanovanjsko hišo in njegovi ženi o njem zastavljali vprašanja, kdo je vložil zahtevo, da se ga tajno sledi in izsledili ter kaznuje oz. oglobi za nekaj, česar ni storil in kateri policisti ter na kakšni podlagi so zožili sume, da je oseba, ki jo je treba obdelati kriminalistično tehnično z metodami, ki niso v pristojnosti policije.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-32/2021/11 (206-04) z dne 18. 5. 2021 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da je prosilec med drugim izrecno zahteval posredovanje delovnih nalogov (4. točka zahteve). Pri pregledu le-teh je organ ugotovil, da so delovni nalogi tisti dokumenti, iz katerih izhajajo tudi vse ostale zahtevane informacije, zato ni videl potrebe, da mu posreduje tudi ostale dokumente oz. da presoja dostop tudi do ostalih dokumentov. V posredovanih dokumentih so prekriti tisti podatki, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov (med njimi je tudi ime in priimek prijavitelja, ki je bil podlaga za policijski postopek) ter izjemo notranjega delovanja organa.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Organ je v izpodbijani odločbi in v dopisu št. 090-32/2021/11 z dne 18. 5. 2021 zatrjeval, da vsi podatki, ki so predmet zahteve prosilca pod 1., 2., 4. in 5. točko, izhajajo iz dveh delovnih nalogov, in sicer iz delovnega naloga Policijske postaje Novo mesto z dne 17. 2. 2021 in delovnega naloga Postaje prometne policije Novo mesto št. 4500-1/2020 z dne 16. 2. 2021. Pri pregledu zahteve prosilca in predmetnih delovnih nalogov je IP ugotovil, da iz teh dveh dokumentov resnično izhajajo vse informacije oz. podatki, ki so predmet zahteve prosilca pod 1., 2., 4. in 5. točko, zato se strinja z navedbami organa, da ni potrebe po tem, da se presoja dostop tudi do ostalih dokumentov, ki jih je organ pridobil v okviru reševanje zahteve prosilca od Policijske postaje Novo mesto, saj ti niso predmet zahteve prosilca.

Ker je organ prosilcu do prej navedenih delovnih nalogov omogočil delni dostop, pri tem pa se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), čemur prosilec v pritožbi oporeka, je IP v pritožbenem postopku uvodoma ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na prej navedene izjeme in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

• Izjema varstva osebnih podatkov ( točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Po natančni preučitvi zahtevanih dokumentov (delovnih nalogov) je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti med drugim vsebujejo tako podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev – policistov ter datum in čas opravljanja dela, kot podatke, ki se nanašajo na fizične osebe - imena in priimke obravnavanih oseb, njihove rojstne podatke ter naslove prebivališč oz. naslove interviniranja, registrske številke vozil ipd.. V tem delu IP dodaja, da so podatki, povezani z izvajanjem delovnih nalog javnega uslužbenca (policistov), javni (3. odstavek 6. člena ZDIJZ), za razkritje ostalih osebnih podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, ki niso javni uslužbenci, pa ne obstaja zakonska podlaga - ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.

• Tajnost vira prijave (3. odstavek 5.a člena ZDIJZ)

IP se je opredelil še do podatkov o prijavitelju. Pri tem je upošteval določbo 3. odstavka 5.a člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo, namreč organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.

Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Namreč vsak posameznik ima zakoniti interes oz. pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim domnevnim ravnanjem oz. opustitvijo drugega to naznani pristojnim organom. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa. Četrti odstavek 118. člena ZNPPol določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, podatki pa se smejo razkriti le na podlagi odredbe sodišča.

Iz navedenega izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko je na dokumentih oz. delovnih nalogih prekril tudi vse podatke o prijavitelju.

• Izjema notranjega delovanja organa ( točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)

Skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.

Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa).

Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, IP pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.

IP ugotavlja, da je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske postaje, ki vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir z delovnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Navedeni dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, torej gre nedvomno za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa in je kot tak torej v zvezi z notranjim delovanjem organa.

V drugem delu te izjeme se nadalje zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test in navedel, da bi v primeru razkritja celotne vsebine delovnih nalogov oz. poročil policistov, notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Ti bi se zatekali k drugim načinom poročanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje delovnih nalogov in poročil bi negativno vplivalo tudi na nadrejene na policijskih postajah, saj bi naloge pričeli odrejati ustno v zavedanju, da bodo nalogi in poročila javno obravnavani. Z razkritjem bi tako negativno vplivali na samo izvrševanje nalog policistov, nadrejene v policijskih enotah (državni, regionalni in lokalni nivo), saj bi s tem negativno vplivali na način vodenja policijske enote ali policijskih postopkov. Uradna oseba je ugotovila tudi, da obravnavani dokumenti vsebujejo precej občutljive informacije, ki se nanašajo na npr. neposredni ukrep, sam postopek in konkretno delo policistov ob zaznavi konkretnega dogodka. Dokumenti vsebujejo različne kategorije podatkov, ki se specifično navezujejo na točno določen dogodek, kaznivo dejanje, prekršek ali okoliščino na podlagi katerih je razvidna taktika ali metodika dela policistov, ki pa sta varovani že po ZNPPol in Pravilniku. Po mnenju IP je organ v izpodbijani odločbi zatrjevano škodo izkazal dovolj konkretno, zato je IP sledil njegovim navedbam, da bi s celotnim razkritjem zahtevanih dokumentov (delovnih nalogov) nastale motnje pri delovanju organa. V konkretnem primeru je tako izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je organ v postopku na prvi stopnji ravnal pravilno in v skladu z določbami ZDIJZ, pri čemer prosilec ni upravičen do celotnega dokumenta (delovnega naloga policistov), saj je organ izkazal obstoj obeh pogojev, ki morata biti izpolnjena za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je z vpogledom v zahtevane dokumente in s primerjavo med (anonimiziranimi) dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu skupaj z izpodbijano odločbo ter (neanonimiziranimi) izvirnimi dokumenti ugotovil, da je organ pri dostopu do zahtevanih dokumentov ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. točka ZDIJZ) ter prosilcu omogočil dostop do zahtevanih oz. prosto dostopnih podatkov na način, da je na dokumentih (delovni nalog policistov z dne 17. 2. 2021 in delovni nalog št. 4500-1/2020 z dne 16. 2. 2021) pravilno izločil vse podatke, ki predstavljajo izjemo iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-32/2021/9 (206-04) z dne 20. 4. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka