prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov in odgovore na vprašanja glede kršitev CPP na parkirišču ob Zaki. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa. 

ODLOČBA:

Številka: 090-166/2021/2

Datum: 15.6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 5. 2021, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2021-2 z dne 5. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 10. 5. 2021 zoper odločbo Občine Bled, št. 090-19/2021-2 z dne 5. 5. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 4. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

1. Dokumente, zakone, ki dovoljujejo ob jasni CPP prepovedi, da se na parkirišču ob Zaki, ob vseh kršitvah, nenamenski rabi prostora, protipravni rabi postavitve rampe, avtomatov za prodajo parkirnih listkov, lahko parkirajo še avtodomi.
2. Ime odgovorne osebe, ki te hude kršitve in nespoštovanje CPP dovoljuje in jih noče sanirati že toliko let.
3. Na podlagi česa se lahko na tem mestu, na tem spornem nezakonitem parkirišču, vsa leta parkirajo avtodomi, če so označbe CPP jasne, medtem ko so občani drugače kaznovani za vse, pri čemer gre za večkratnega prehodnega kršitelja, ki ga organ in MIR Bled nista hotela sanirati več let in sta mu zavestno omogočila enormno protipravno bogatenje in, zakaj nihče ne sanira lastnika in mu to hudo zlorabo in zelo resne kršitve prepove? Zakaj se ne kaznuje njega in se mu ob tako aktivnih kršitvah dejavnosti ne prepove.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št: 090-19/2021-2 z dne 5. 5. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, namen ZDIJZ in definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva organa in poizvedbe pri zaposlenih pri organu ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti iz 1. in 2. točke zahteve, ne razpolaga. Organ je navedel, da so bila dejstva vezana na parkirišče v Zaki prosilcu že podana v več različnih vlogah (npr. št. 090-9/2021, 060-5/2021, 090-18/2021), s katerimi je organ prosilcu že pojasnil, da v obravnavani zadevi ne gre za parkirišče v lasti organa, ampak v zasebni lasti, torej ne gre za javno parkirišče, zato lastnik na njem sam oz. s svojimi izvajalci izvaja parkirni režim. Organ in MIR nad njim ne vršita nadzora, saj jima zakonodaja tovrstnih pristojnosti ne daje in zato v tej zvezi organoma tudi ni mogoče očitati kršitev. Organ je še navedel, da je glede prijave, da odgovorne osebe na MIR Bled namerno ne sanirajo teh kršitev, prosilcu že večkrat pojasnil, da MIR konkretne prekrškovne in inšpekcijske postopke vodi samostojno, zato niti župan, niti direktor občinske uprave v konkretne postopke, ki jih vodijo, ne moreta posegati. Organ kot drugostopenjski organ lahko zahteva zgolj nadzor nad upravnimi nalogami iz svoje pristojnosti. Glede na vse navedeno je organ ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, ZDIJZ, zavrnil.

Dne 10. 5. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-19/2021-2 z dne 5. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da bi skladno z zahtevo z dne 8. 4. 2021 moral prejeti tudi odgovore na naslednja vprašanja, katerih pa ni prejel, in sicer:

• Ime odgovorne osebe, ki navedene hude kršitve in nespoštovanje CPP dovoljuje in jih noče sanirati že toliko let.
• Na podlagi česa se lahko na tem mestu, na tem spornem nezakonitem parkirišču, vsa leta parkirajo avtodomi, če so označbe CPP jasne, medtem ko so občani drugače kaznovani za vse, pri čemer gre za večkratnega prehodnega kršitelja, ki ga organ in MIR Bled nista hotela sanirati več let in sta mu zavestno omogočila enormno protipravno bogatenje in, zakaj nihče ne sanira lastnika in mu to hudo zlorabo in zelo resne kršitve prepove?
• Zakaj se ne kaznuje njega in se mu ob tako aktivnih kršitvah dejavnosti ne prepove?
• Kako lahko organ dovoli, vsa leta, lastniku parkirišča, da lahko legalno in nekaznovano izvaja vsem na očeh kršitve CPP?
• Pojasnilo župana, zakaj se ne spoštuje odlok o plovnem režimu, zakaj nihče od MIR ne opazi, kaj šele sanira kršitev in, zakaj se na dežurnem telefonu MIR Bled nihče ne javlja?
• Pojasnilo, kdo je vodji MIR najprej nadrejen in komu odgovarja najprej, če ne izpolni nalog, ali opusti svojo uradno dolžnost.
• Kdaj bo vodja MIR saniral kršitve črne gradnje terase, ki se raztezajo na veslaško promenado med hangarji in tribunami, pri čemer je prosilec seznanjen, da mu je gradbena inšpekcija vrnila zadeve nazaj v reševanje, zadev pa ni po dolžnosti, za katero je plačan 47. plačni razred, saniral mnogo let.
• Kje je shranjen robotek, ali je operativen ali pokvarjen, ali morda servisiran?
• Ali lahko dobi fotokopijo delovnih operativnih dnevnikov za leto 2020 in 2021, ime uradno šolanega upravljalca robota in informacije, kje je bilo delo opravljeno?
• Kdo je odgovorna oseba za investicijo?
• Zakaj je organ postavil znake za prepoved vožnje kamping vozil v območju parkirnega prostora, in sicer v obeh smereh, če se jih ne upošteva, pri čemer tudi MIR Bled noče sanirati vozila, ki jih je prekršilo, saj je parkirano vozilo v coni prepovedi in je tja prispelo samo preko kršitve?
• Ali so potem na Bledu tudi semaforji sami sebi namen in se lahko vozi skozi rdečo nekaznovano?

Prosilec zahteva, da se ga z navedenimi informacijami seznani v zakonskem roku in v fotokopirani obliki.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-19/2021-5 z dne 17. 5. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-19/2021-5 z dne 17. 5. 2021 je organ pojasnil, da je z izpodbijano odločbo odločil le o zahtevi z dne 8. 4. 2021, medtem ko se pritožba nanaša tudi na elektronsko pošto z dne 7. 4. 2021 in 6. 4. 2021, kar je bilo knjiženo v povsem drug spis pod. št. 061-1/2021-42.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi odločil o zahtevi prosilca z dne 8. 4. 2021. V njej je prosilec zahteval dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

1. Dokumente, zakone, ki dovoljujejo ob jasni CPP prepovedi, da se na parkirišču ob Zaki, ob vseh kršitvah, nenamenski rabi prostora, protipravni rabi postavitve rampe, avtomatov za prodajo parkirnih listkov, lahko parkirajo še avtodomi.
2. Ime odgovorne osebe, ki te hude kršitve in nespoštovanje CPP dovoljuje in jih noče sanirati že toliko let.
3. Na podlagi česa se lahko na tem mestu, na tem spornem nezakonitem parkirišču, vsa leta parkirajo avtodomi, če so označbe CPP jasne, medtem ko so občani drugače kaznovani za vse, pri čemer gre za večkratnega prehodnega kršitelja, ki ga organ in MIR Bled nista hotela sanirati več let in sta mu zavestno omogočila enormno protipravno bogatenje in, zakaj nihče ne sanira lastnika in mu to hudo zlorabo in zelo resne kršitve prepove? Zakaj se ne kaznuje njega in se mu ob tako aktivnih kršitvah dejavnosti ne prepove.

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 8. 4. 2021 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 8. 4. 2021 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do pritožbenih navedb prosilca v delu, ko prosilec navaja, da mu organ ni posredoval dokumentov (odgovorov) glede drugih zahtev, ki niso bile predmet odločanja v tem postopku. V zvezi z navedenim je organ pojasnil, da zahtev z dne 6. 4. 2021 in 7. 4. 2021 ni obravnaval v izpodbijani odločbi, temveč so bile knjižene v povsem drug spis pod. št. 061-1/2021 in se obravnavajo ločeno.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki jih je prosilec zahteval dne 8. 4. 2021.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci, ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo,, obrazložitve ipd.). Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 17. 5. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval dne 8. 4. 2021, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokumenti pri organu morali obstajati. Ker so nekatera vprašanja prosilca iz zahteve usmerjena tudi k pridobitvi odgovorov na vprašanja, prosilec v tem pritožbenem postopku ne more uspeti, saj se IP v skladu z načelom zakonitosti, glede zahtev, ki ne predstavljajo zahteve za dostop do informacij javnega značaja (tj. zahtev, kjer prosilec zahteva odgovore na vprašanja), ne sme in ne more opredeljevati, ker se ne sme opredeljevati do konkretnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi, ali se v njih vmešavati. Po naravi stvari je namreč jasno, da odgovori na vprašanja in različni komentarji, kot npr. zakaj nihče ne sanira lastnika in mu to hudo zlorabo in zelo resne kršitve prepove, zakaj se ne kaznuje njega in mu ob tako aktivnih kršitvah dejavnosti ne prepove…, ne obstajajo v materializirani obliki in se pri organu posledično ne nahajajo v obliki dokumentov.

Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka