prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je zahteva prosilca resnično žaljiva in nespoštljiva ter kot taka šikanozna, zato je pritrdil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-16/2022/2

Datum: 15. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 30. 12. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-456 z dne 16. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo 

O D L O Č B O

Pritožba prosilca z dne 30. 12. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-456 z dne 16. 12. 2021, se zavrne.
 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
 

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 21. 11. 2021 na organ naslovil sledečo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: »V mediju javnega obveščanja sem zasledil:

1. Na Krvavcu domnevno gradi lastnik RTC Krvavec …. oz. gre za njegov objekt, ki dobiva nove dimenzije. Cesto (zatrdili, da eno osrednjo proti vrhu ...) pa utrjujejo v sklopu pašne skupnosti. 

2. UE Kranj gradbenih dovoljenj ne RTC ne pašnima skupnostima v zadnjem letu ni izdala nobenega gradbenega dovoljenja.

3. Inšpektorji so na delu glede morebitnih posegov v varovano dediščino. GRADBENA INŠPEKCIJA NAM DO ZDAJ NI ODGOVORILA NIČ. 

4. Na Krvavcu vzbujata pozornost novi cesti do objektov pomembnih …. in ….. Pesek za ceste, ki so v obnovi ali gradnji pa iz tele "krvavške jame".... 

Glede na meni poznana porazna dejstva ne/delovanja IRSOPa, npr.: 

1. ki več kot po 30/tridesetih!!! letih po razglasitvi samostojne RS še vedno ni v stanju izvajati predpisane Zakonodaje, pri čemer inšpekcijske zavezance obravnavate NEENAKOPRAVNO!!!, s čimer vse na fašistično udbaški način kršite zakonsko/Ustavno določbo enakosti pred zakonom (op.a. povzeto iz 125-stranskega negativnega poročila Računskega sodišča RS.).

2. kjer je rešitev inšpekcijskega postopka odvisna samo in le od imena/priimka inšpekcijskega zavezanca (op.a. še pomnite primitivno necivilizacijsko NEZAKONITO!!! porušitev sinovega vseljenega doma.). 

3. kjer, če 'vaši' fašistični udbaši z/gradijo na tujem! državnem! kmetijskem zemljišču večstanovanjsko zgradbo ne uvedete inšpekcijskega postopka niti po dvajsetih letih od uradne prijave, ki jo poda DRŽAVNI!!! organ. (primer udbaške krivosodnice …..). 

4. …

5. ... 

6. … 

10.001 …

vas vljudno prosim za fco ugotovitvene odločbe o obstoju nedovoljenih posegov na smučišču
Krvavec in fco uradnega dokumenta iz katerega bo razvidno kaznovanje inšpekcijskega
zavezanca zaradi degradacije in/oz. uzurpacije prostora...

p.s.: za sliko pravijo, da zna povedati več kot tisoč besed.: še pomnite 'tovariši': V zakotni ulici strnjene verižne gradnje …. moščanskega predmestja …., za katerega je sam plemeniti …., hišni sodni izvedenec in cenilec Državnega odvetništva RS – v nekorektnem/nestrokovnem zbijanju vrednosti povzročene materialne škode zaradi NEZAKONITO!!! porušenega sinovega doma - uradno izjavil, da je, pojmovno povzeto: 'ena navadna drugorazredna čefurska vukojebina' velja, da se drugorazrednim zavednim domoljubnim/rodoljubnim Slovenkam/Slovencem tik-tak (NEZAKONITO!!!) poruši po segmentih izvršeno zakonsko legalno! rekonstrukcijo (op.a. znotraj določb lokacijske informacije.) nevarnega!!! 100 in več let legalnega zapuščenega večstanovanjskega objekta (op.a. vse na gradbeni zazidljivi parceli majhnosti 145/sto petinštirideset m2.), ki v njemu lastni dotrajanosti z od/padajočimi strešniki iz dotrajane/na vzhodni strani že vdrte strehe pomeni splošno (smrtno!!!) nevarnost za promet pešcev/vozil ob taistem objektu. - glej slike: Obstoječi dotrajan, leta 2003 kupljen 100 in več let legalen smrtno nevarni objekt. glej sliko zgoraj, kjer bi moral IRSOP - če bi izvajal predpisano zakonodajo - že leta pred letom 2003 uradno pozvati prvotne lastnike, da odpravijo predmetno smrtno nevarnost s sanacijo objekta/strehe oz. v nasprotnem odrediti zaporo pločnika z izvedbo ograde okoli objekta in preusmeriti promet pešcev na nasprotni pločnik, vse tozadevne stroške pa uradno izterjati od prvotnih lastnikov nevarnega objekta. (op.a. usmerite pozornost na strešnike, ki so iz dotrajane strehe že padli na pločnik .) Samo kaj, ko je Računsko sodišče RS uradno pravnomočno potrdilo, da IRSOP ne izvaja predpisane zakonodaje vse od osamosvojitve RS do dandanes, kjer inšpekcijske zavezance obravnava neenakopravno, s čimer vsem inšpekcijskim zavezancem in tozadevnim nezavezancem krši Ustavno pravico do enakosti pred Zakonom. Izvedena rekonstrukcija v letu 2003 - po segmentih, vse znotraj določb Zakona in znotraj določb lokacijske informacije., za strokovne poznavalce dovolj sporočilno - z bakrenimi!!! žlebovi/obrobami/žlotami in dvema (op.a. prestižnima!) končanima kaminoma s kopalnico z vgrajeno 'jacuzzi' banjo za dve osebi.). Stanje po načrtni/naklepni arbitrarni NEZAKONITI!!! po/rušitvi (v dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010) oblastne fašistično udbaške drhali IRSOPa., še vedno uradni naslov/dom sina., vse po tistem, ko na IRSOPu v dneh pred 12. 10. 2010 nisem uspel najti sogovornika (op.a. so se udbaški prasci/prasice dobesedno skrivale pred menoj.), da bi mu lahko predočil pravila predmetne Zakonodaje. Na levi strani je lepo vidna severna stena porušenega objekta na naslovu …. preko katere zamaka preko južne stene sosednjega objekta na naslovu …. v sosednjo spalnico/kopalnico/kotlovnico. Objekta …, last g. ….. Retorično: >Kajni videti kot nikoli zasuti grob.!?< Zimsko tihožitje na običajni zimski dan., mrš kučanova udbaška drhal, da ti v mukah! pocrka vse kar imaš rada. Retorično: >Ali je mogoče, če bi bil č od Človeka, da bi se že kar nekaj oblastnih  fašistično udbaških izrodkov - že davno tega - 'soočilo' z blagodejnimi plameni krematorija.!?< Za morebitno razumevanje se vam zahvaljujem.«.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-456 z dne 16. 12. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej žali uradne osebe (sodnico …. in uslužbence IRSOP) z naslednjimi navedbami: »…(primer udbaške krivosodnice ….)...«, »... oblastne fašistično udbaške drhali IRSOPa..., ko na IRSOPu v dneh pred 12. 10. 2010 nisem uspel najti sogovornika (op. a so se udbaški prasci/prasice dobesedno skrivale pred menoj)...« ter »...mrš kučanova udbaška drhal, da ti v mukah! pocrka vse, kar imaš rada…«. Glede na navedeno se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij, skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ je prosilcu že večkrat pojasnil, katere so šikanozne zahteve. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017). Presoja šikanoznosti za zavrnitev zahteve pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi, upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardi izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem upravnem postopku. Nihče, tudi javni uslužbenec, ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave (tako tudi IP v svoji odločbi št. 090-32/2021/2 z dne 4. 3. 2021).

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 12. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja naslednje: »Kategorično prerekam predmetno odločbo IRSOP št. 090-1/2021-456 z dne 16. 12. 2021 maloumno lažnive pristranske udbaško kontaminirane …., ki ni niti 'p' od pristranske udbaško kontaminirane p(ra)sice, je pa dokazano! vse od leta 2011 v konfliktu interesa. ko je z 'dušo in telesom' 100 % predana sistemski korupciji udbaške drhali (v priponki), kjer v podcenjevanju zdravega razuma v njej lastni kognitivni prikrajšanosti brezsramno zastopa in brani zločinstvo udbaške organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe znotraj IRSOPa!.«.

IP je dne 17. 1. 2022 prejel dopis organa št. 090-1/2021-471 z dne 17. 1. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. 

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 11. 2021, kot šikanozno. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozno zavrne prosilčevo zahtevo z dne 21. 11. 2021, ki kot taka predstavljat zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 5. odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali če je očitno, da so zahteva/zahteve šikanoznega značaja. Organ je z izpodbijano odločbo predmetni zahtevi zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. navaja sledeče: »…'vaši' fašistični udbaši…«, »…(primer udbaške krivosodnice ….)...«, »...oblastne fašistično udbaške drhali IRSOPa..., ko na IRSOPu v dneh pred 12. 10. 2010 nisem uspel najti sogovornika (op. a so se udbaški prasci/prasice dobesedno skrivale pred menoj)...«, »...mrš kučanova udbaška drhal, da ti v mukah! pocrka vse, kar imaš rada…«, »…oblastnih  fašistično udbaških izrodkov - že davno tega - 'soočilo' z blagodejnimi plameni krematorija…«, ipd.. Intenzivnost navedenih žaljivk je še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka. Žaljive in nespoštljive opazke prosilec navaja tudi v sami pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetna prosilčeva zahteva za dostop do informacij javnega značaja je šikanozna, zato je organ ravnal pravilno, ko jo je zavrnil, ne da bi se spustil v njeno obravnavo po vsebini. 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2021-456 z dne 16. 12. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka