prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po odgovorih na vprašanja, pri čemer je v zvezi z navedenim izdal zavrnilno odločbo zaradi neobstoja dokumentacije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da kriteriji iz 4. člena ZDIJZ v konkretnem primeru  niso podani, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-155/2021/4

Datum: 25. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. odstavka Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 5. 2021, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2021-2 z dne 28. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 1. 5. 2021 zoper odločbo Občine Bled, št. 090-18/2021-2 z dne 28. 4. 2021, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 31. 3. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot »Zahteva da se me seznani z informacijami javnega značaja vezane na parkirni prostor v Zaki«, pri čemer je uvodoma opozoril, da gre za čisto nova vprašanja oz. zahteve, ki jih ni še nikdar prej zahteval na temo parkirnega prostora Zaka, in sicer:

• kako je lahko soglasje s strani Občinske uprave Bled za postavitev električne napeljave, zapornice ter avtomata za izdajo plačilo parkirnih listkov izdano gospodu ………., lastnik parcele pa je ………. (kot sem seznanjen mora vlogo za soglasje VEDNO vložiti DEJANSKI LASTNIK ZEMLJIŠČA, torej ………. in ne najemnik). ………. je vedno tista, ki mora izkazat tudi obstoj ustrezne dokumentacije,
• soglasje je bilo izdano samostojnemu podjetniku ………., sedaj pa s parkiriščem upravlja družba ………. (ki je bila ustanovljena začetek leta 2019 in je v 100 % lastništvu družine ……….), ali je družba ………. dejansko tudi pravno naslednik ……….., na kogar je bilo izdano soglasje za postavitev ramp. Ali ima novo podjetje pridobljena nova soglasja lastnika zemljišča,
• zakaj je direktor občinske uprave ………. izdal omenjeno soglasje, glede na to, da je takrat že bil v postopku sprejemanja nov OPN, ki na tem področju eksplicitno ne predvideva parkirišč, hkrati pa ………. uradno priznava obstoj potoka in celo ponuja rešitev za regulacijo potoka,
• v odločbi inšpektorja ………. piše, da DRSV nima dokumentacije o pridobljenem vodnem soglasju, čeprav mu zakon o vodah nalaga, da v dveh letih po svoji ustanovitvi ažurira vso tovrstno dokumentacijo na nacionalnem nivoju. Kako to, da se v Blejsko jezero (ki ni kar ena mlaka v Sloveniji) izliva neka struga, ki nikjer ni zabeležena. To je totalno nesprejemljivo! Ne glede na dejstvo, da Solznik ni vrisan v Atlas okolja, to še ne pomeni, da je dovoljeno odvodnjavanje s parcele spuščati direktno v jezero (če Solznik JE potok potem JE potok, če Solznik NI potok, in je zgolj sistem za odvodnjavanje, potem je to meteorno vodo potrebno speljat v kanalizacijo, ne pa direktno v jezero!). Če Solznik dejansko ni potok, ampak zgolj sistem odvodnjavanja, potem mora obstajati vsaj dokumentacija o priglasitvi del in izdaji dovoljenja za opravljanje posega (ne nazadnje je ta sistem speljan pod javno – občinsko cesto). Ne glede na to, to lastnika ne odvezuje pravna odgovornost za trenutno stanje! Prosim, da se me z vsemi dokumenti, ki bojo razjasnili stanje vezano na potok Solznik, seznani v fotokopirani obliki,
• župan ……….. se je v zadnji izdaji Blejskih novic pohvalil s podpisom Sporazuma o upravljanju Blejskega jezera z Ministrstvom za okolje in prostor, kjer so zelo jasno določene naloge vseh lokalnih in državnih organov. Dvakrat letno je predviden tudi sestanek o stanju Blejskega jezera. Zato bi rad dobil pojasnilo o tej »neobstoječi« strugi Solznika, kakšna je potem taka njegova vloga v tem načrtu same sanacije kvaliteta vode in upravljanja pritokov Blejskega jezera ter
• mnenje inšpektorja za okolje in prostor gospoda ……….. je glede potoka Solznik jasno. Mene zanima, kakšno pa je uradno mnenje glede tega potoka Solznik s strani uprave Občine Bled oz. njenih služb, ki upravljajo s prostorom Občine Bled. Zadeva ima ime Solznik. Če kot trdi gospod ……….., ne obstaja ali se bo ne vem morda kot meteorna voda sedaj po novem speljala v kanalizacijo, kot je urejeno že drugje po Bledu. Zakaj ga Sava omenja v novem načrtu kot potok in ga celo želi sanirati, med tem ko se istočasno »priznava«, da ta ne obstaja. Povejte nam, kaj sploh je Solznik in kje je njegova struga vrisana in če je potok ali zanj veljajo vsi zakoni, zahteve po vodnem soglasju, varovan pas in podobno. Kakšen je dejanski uradni status te zadeve (potok, meteorna voda…) na Občini Bled.

Z navedenim se je prosilec želel seznaniti v zakonskem roku in v fotokopirani obliki.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-18/2021-2 z dne 28. 4. 2021, s katero je v celoti zavrnil posredovanje zaprošenih informacij. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva ter poizvedbe pri zaposlenih pri organu ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prav tako za novo podjetje ni izdajal novih soglasij. Prosilčevo vlogo je zavrnil tudi v delu podanih vprašanj iz razloga, ker organ v okviru obravnave informacij javnega značaja ni dolžan odgovarjati na vprašanja ali ustvarjati novega dokumenta.

Dne 1. 5. 2021 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, s katerim se pritožuje zoper prejeto odločitev ter dodaja, da je kopiranje njegovih vprašanj brez podanih odgovorov nanje dobesedno norčevanje iz ljudi in če jih ne dobi, jih bo dobil od inšpekcije. Zato ponovno vlaga zahtevo, da se mu odgovori na vsa vprašanja, ki jih povzame v pritožbi ter slednjim dodaja tudi nova vprašanja, do katerih pa se IP v tej odločbi ne opredeljuje, saj niso bila predmet zahteve z dne 31. 3. 2021. Pritožbo zaključi z navedbo, da mu je organ jasno odgovoril, da NE OBSTAJA NIČ od zahtevane dokumentacije, ki pa je po njegovem mnenju žal osnova, ki omogoča, da bi ta prostor sploh lahko uradno obratoval kot parkirni prostor. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zaprošenih informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, le-to pa ne izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP poudarja, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

V obravnavani zadevi je IP organ pozval k posredovanju morebitnih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca ter posredovanju dodatnih pojasnil v zvezi z zaprošenimi informacijami. Organ je v dopisu št. 090-18/2021-6 z dne 20. 5. 2021 uvodoma pojasnil, da je organ v vsebinsko podobni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja prosilca že odločal v zadevi št. 090-9/2021, v okviru katere mu je posredoval izprint iz Geoinformacisjkega sistema PISO, iz katerega je razvidno vodno zemljišče celinskih voda, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06182-1752/2016-32 z dne 23. 6. 2017 ter soglasje za postavitev avtomatskega parkirnega režima št. 351/289/2018-2 z dne 13. 11. 2018. Navedeno je razvidno tudi iz obravnavane zahteve, ki je predmet tega pritožbenega postopka, saj se prosilec sklicuje na posredovane dokumente. Nadalje je organ pojasnil, da ne razpolaga z dokumentacijo o priglasitvi del in izdaji dovoljenja za opravljanje posega za sistem odvodnjavanja ipd. vezan na potok Solznik v Veliki Zaki ali z drugim dokumentom, vezanim na potok Solznik. Organ poudari, da je vse, s čemer je razpolagal, prosilcu že poslal v zadevi 090-9/2021. Prav tako ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajal dejanski uradni status Solznika, saj slednjega ne omenjajo v nobenem sprejetem pravnem aktu organa, niti v Občinskem prostorskem načrtu organa. V zadevi 090-9/2021 je organ prosilcu poslal izprint iz Geoinformacijskega sistema PISO , iz katerega je razvidno vodno zemljišče celinskih voda, torej tudi potek struge Solznika. V zvezi z razlogi za neobstoj dokumentacije organ izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi za zasebno parkirišče, ki ni v njegovi lasti. Parkirišče na predmetnem območju obstaja že več desetletij, tam je bilo pred ustanovitvijo  organa, kar pomeni, da so se tudi vsi gradbeni posegi izvedli pred tem. Torej ne gre za javno parkirišče, lastnik sam oziroma s svojimi izvajalci na parkirišču izvaja parkirni režim. Navedena dejstva naj bi bila prosilcu že večkrat pojasnjena (npr. dopis št. 060-5/2021-6 z dne 13. 4. 2021, odločba št. 090-19/2021 z dne 5. 5. 2021, zoper katero je podana pritožba in jo rešuje Urša Pleterski).

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Tudi prosilec sam v zahtevi in pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov. Še več, prosilec pritožbo zaključi z navedbo, da mu je organ jasno odgovoril, da NE OBSTAJA NIČ od zahtevane dokumentacije, ki pa je po njegovem mnenju žal osnova, ki omogoča, da bi ta prostor sploh lahko uradno obratoval kot parkirni prostor.

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilčeva zahteva oblikovana na način, da je organu postavljal vprašanja in nanje pričakoval tudi odgovore (»npr. kako je lahko soglasje s strani Občinske uprave Bled za postavitev električne napeljave…«, »zakaj je direktor občinske uprave Matjaž Berčon izdal omenjeno soglasje…«). To isto pričakovanje izhaja tudi  iz pritožbe, v kateri je navedel, da vlaga zahtevo, da se mu odgovori na vsa vprašanja ter podaja pritožbo, ker se ga ni seznanilo z odgovori na vprašanja. Kot že zgoraj omenjeno, IP ponovno poudarja, da organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar te informacije niso vsebovane v dokumentih v smislu 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da v obravnavanem primeru že po sami vsebini zahteve odgovor ne more izhajati iz dokumenta.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka