prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Prosilka – novinarka je od organa zahtevala dostop do elektronskih kopij odločb, ki jih je organ izdal v postopkih v zvezi s tam imenovanim podjetjem. Organ je kot predmet zahteve prepoznal dve nepravnomočni odločbi o prekršku, v katerih je ugotovil odgovornost praven osebe (podjetja) in njene odgovorne osebe za storitev prekrška v zvezi z unovčevanjem turističnih bonov. Organ je prosilki posredoval večinski del zahtevanih dokumentov in z izjemo varstva osebnih podatkov prekril oseben podatke prič in odgovorne osebe podjetja, z izjemo poslovne skrivnosti pa podatke o številkah računov, zneskih na računih in podatke o zaračunani turistični taks, višini gotovine, višini zneska darilnega bona; navedbi podjetja, za katerega so bili izdani darilni boni oz. trgovine, v katerih se da darilne bone izkoristiti; naslov pisarne, ki ni uradno registriran naslov podjetja in podatke o odvetniku, ki je podjetje zastopal v prekrškovnih postopkih pred organom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita in poudaril, da dejstvo, da je bila z odločbo o prekršku ugotovljena odgovornost za prekršek, torej kršitev zakona, a priori ne pomeni, da se nobeden izmed podatkov v odločbi o prekršku ne more določiti kot poslovna skrivnost. Podatki o kršitvah zakona v predmetnih dveh odločbah o prekršku so podatki o tem, s kakšnim dejanjem je stranska udeleženka bila spoznana za odgovorno za prekršek, za kateri prekršek je šlo in kakšna sankcija je bila zanj izrečena in vsi ti podatki so bili prosilki razkriti, med tem ko so druge informacije/podatki v zahtevanih odločbah o prekršku (torej vsi prekriti podatki) s kršitvami zakona le posredno povezani in kot taki lahko določeni za poslovno skrivnost. Prav tako je IP ugotovil, da ni podan javni interes za razkritje zgoraj naštetih podatkov, zato je pritožbo v celoti zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-14/2022/5

Datum: 14. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija …(v nadaljevanju prosilka), z dne 21. 12. 2021, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-39/2021-6 z dne 3. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožba prosilke z dne 21. 12. 2021 zoper odločbo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-39/2021-6 z dne 3. 12. 2021, se zavrne.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je z zahtevo z dne 2. 11. 2021, dopolnjeno 5. 11. 2021 od organa zahtevala dostop do elektronskih kopij odločb, ki jih je organ izdal v postopkih v zvezi s podjetjem …

Organ je kot predmet zahteve prepoznal dve svoji odločbi, in sicer odločbo o prekršku, št. 7100-1904/2020-7-30005 z dne 22. 1. 2021 in odločbo o prekršku, št. 7100-2474/2020-4-30005 z dne 23. 2. 2021. Z odločbo, št. 090-39/2021-6 z dne 3. 12. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilki dostop do njih delno zavrnil, na način, da je v njih prekril varovane osebne podatke, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V obrazložitvi je navajal, da je pri presoji zahteve z vpogledom v evidence ugotovil, da so bile zoper podjetje …. izdane tri prekrškovne odločbe, pri čemer je bila ena (št. 7100-1904/2020-4-30005 z dne 11.11. 2020) odpravljena in nadomeščena z novo (št. 7100-1904/2020-7-30005 z dne 22. 1. 2021), zato te odločbe organ ni štel kot predmet zahteve, temveč je odločil le o dveh odločbah, ki sta navedeni v izreku. Organ je pojasnil, da je iz predmetnih dveh odločb izločil varovane osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopek je kot stranskega udeleženca pozval pravno osebo, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti. Ta se je sklicevala na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj odločbi še nista pravnomočni, ena pa je celo odpravljena. Poleg tega je uveljavljala še izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in se pri tem sklicevala na Sklep o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti z dne 1. 7. 2020. Organ, glede izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni sledil stranskemu udeležencu in je zaključil, da pogoji te izjeme niso izpolnjeni. Ugotovil je namreč, da je postopek v konkretni zadevi na prvi stopnji (torej pred organom) že končan. Res je, da zahtevani odločbi še nista pravnomočni, saj sta bili zoper obe vloženi zahtevi za sodno varstvo, o katerih pa pristojno sodišče še ni odločalo. Če bi na tem mestu eventuelno lahko zaključili, da je postopek še v teku in da je torej izpolnjen prvi pogoj za upoštevanje te izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa po mnenju organa v konkretni zadevi ni izpolnjen drugi pogoj - tj da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi tega postopka Postopek je bil namreč pred prekrškovnim organom že zveden, pridobljeni so bili vsi dokazi, ugotovljena vsa dejstva in na podlagi tega je bila izdana odločba. Ne obstaja torej nevarnost, da bi zaradi posredovanja zahtevanih odločb prišlo do kakršnega koli oteževanja oziroma oviranja pri pridobivanju dokazov in ugotavljanju dejstev. Namen drugostopenjskega organa pa ni izvajanje novih dokazov oziroma pridobivanje novih dejstev, ampak zgolj odločanje o ustreznosti oziroma zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa na podlagi že ugotovljenih dejstev in pridobljenih dokazov. V zvezi z zatrjevano izjemo poslovne skrivnosti se je organ skliceval na Zakon o poslovni skrivnosti[1] (v nadaljevanju ZPolS) in na komentar k 2. členu tega zakona, sledil stranskemu udeležencu in iz dokumentov izbrisal podatke o številki računa, ker bi na ta način konkurenčna podjetja lahko pridobila informacije o številu izdanih računov v določenem obdobju in s tem sklepala na finančni položaj stranskega udeleženca. Prav tako so bili izbrisani zneski računov, zneski zaračunanih turističnih taks, višina darilnega bona in višina izplačane gotovine, ker bi iz tega lahko konkurenčna podjetja sklepala o finančnem položaju zavezanca na trgu. Izbrisan je bil podatek o podjetju/trgovini, pri katerem je mogoče unovčiti darilni bon, saj gre za poslovno sodelovanje, ki lahko vpliva na konkurenčni položaj zavezanca na trgu, če bi zanj izvedele nepooblaščene osebe. Iz istega razloga je bil izbrisan tudi podatek o odvetniku, ki je v postopku pred organom zastopal zavezanca. Glede podatkov o imenih in naslovih nastanitvenih obratov, s katerimi upravlja družba … pa organ ni sledil stranskemu udeležencu in navajal, da ti podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj mora imeti podjetje svoje poslovne enote registrirane in javno objavljene na portalu AJPES. Iz tega razloga organ iz zahtevanih dokumentov ni izbrisal naziva in naslova nastanitvenega obrata, je pa izbrisal naslov, na katerem so se v povezavi z zadevo 7100-2474/2020 opravljala določena dejanja, povezana z unovčevanjem bonov, ker ne gre za naslov, na katerem bi imel zavezanec uradno registrirano opravljanje dejavnosti. Organ je na koncu presojal tudi, ali je za razkritje podatkov, ki so varovani, podan javni interes v smislu drugega odstavka 2. člena ZDIJZ in ugotovil, da ta ni podan, saj osebe, katerih osebni podatki so bili izbrisani, ne predstavljajo javnih uslužbencev ali drugih oseb, za razkritje katerih bi bila podana zakonska podlaga. Poleg tega stranski udeleženec ni javno podjetje, da bi morali biti javnosti dostopni njegovi finančni podatki in ostali podatki, povezani z njegovim nastopanjem na trgu. Z uporabo določbe o delnem dostopu je organ torej dostop do predmetnih dveh odločb prosilki delno zavrnil. 

Prosilka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 21. 12. 2021. Navajala je, da se z izpodbijano odločbe ne strinja zlasti v delih, kjer organ zavrača dostop do naslednjih podatkov:

- št. računov, zneski na računih in podatki o turistični taksi na računih, višina gotovine; navedba podjetja, za katerega so bili izdani darilni boni oz. trgovine, v katerih se da darilne bone izkoristiti;

- naslov pisarne, na katerem "so se v povezavi z zadevo 7100-2474/2020 opravljala določena dejanja, povezana z unovčevanjem turističnih bonov, ker ne gre za naslov, na katerem bi imel zavezanec uradno registrirano opravljanje dejavnosti";

-           podatki o odvetniku, ki je zastopal …

Poudarja, da je podjetje … od državne finančne uprave prejemalo denar za izvedbo nastanitev nočitev z zajtrkom. Meni, da našteti podatki ne izpolnjujejo pogojev definicije poslovne skrivnosti iz 2. člena ZPolS. Podatki o trgovini oziroma podjetju, za katerega … izdaja darilne bone, so denimo javno znani. Prav tako višino turistične takse določajo občine, zato podatki o višini turistične takse ne morejo biti poslovna skrivnost podjetja, enako velja za podatke o zneskih nočitev prek podjetja, o katerih podjetje piše na svojem uradnem spletnem mestu. Podatek o odvetniku nima tržne vrednosti, prav tako ne more veljati za poslovno skrivnost, saj odvetnik stranko zastopa v sodnih in upravnih postopkih, ki so javni. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 2. člena ZPolS in navaja, da Iz odgovorov na novinarska vprašanja, ki so jih z organa poslali 2. 11., izhaja, da podatki v odločbah vsebujejo tudi informacije o kršitvi zakonov. Zoper .. so namreč začeli inšpekcijske postopke na podlagi informacij o sumu nezakonitega poslovanja podjetja v povezavi s koriščenjem turističnih bonov. V odgovoru so pojasnili, da so "pri podjetju v prvi vrsti preverjali, ali so potrošniki, ki so pri njih unovčili bone, dejansko tudi bivali v nastanitvenih obratih podjetja ….", poleg tega pa so preverjali tudi, "ali je podjetje, v primeru unovčitve turističnih bonov za namestitev, potrošnikom zaračunalo enako ceno, kot bi jo sicer ostalim potrošnikom brez turističnih bonov". Citira odgovor organa, iz katerega izhaja, da so v primerih, ko je bilo mogoče nedvomno ugotoviti, da je podjetje unovčilo bone, ne da bi potrošniki pri njih dejansko bivali, uvedli prekrškovne postopke, v okviru katerih so bile tudi izrečene predpisane globe. Organ je tako v več primerih nedvomno ugotovil, da je podjetje … poslovalo v nasprotju s 35. členom ZIUOOPE in torej z javnimi sredstvi ni ravnalo po predpisih. Sklicuje se na odločbo IP, št. 090-48/2021, v kateri je bil prav tako presojana odločba organa in kjer je IP ugotovil, da gre v primerih, ko so poslovne skrivnosti hkrati podatki o kršitvi zakona, za javne podatke. Na koncu se sklicuje še na javni interes za razkritje podatkov in navaja, da so vsi podatki o postopku iz odločb inšpektorata zoper …, z izjemo varovanih osebnih podatkov, denimo upravičencev do bonov, v javnem interesu. Nasprotuje razlogom organa glede neobstoja javnega interesa za razkritje in navaja, da so finančni podatki zasebnih podjetij v skladu z zakonom o gospodarskih družbah javno dostopni v letnih poročilih. Prav tako so podatki o finančnih transakcijah zasebnih podjetij z javnimi institucijami javno dostopni prek aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji. Nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja je v javnem interesu, prav tako je poraba javnega denarja neizpodbitno javnega značaja po ZDIJZ. Država je za turistične bone (BOIMl) namenila več kot 358 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, podjetja, kot so … in druga, pa so v minulem letu od finančne uprave, po javno dostopnih podatkih, prejela na desetine tisoč evrov. Argumenti organa za zavrnitev dostopa do informacije o naslovu, na katerem so se "izvajala dejanja, povezana z unovčevanjem turističnih bonov", da … tega nima uradno registriranega za opravljanje dejavnosti, je pa tam izvajalo unovčevanje bonov, kar je predmet ene izmed odločb, zgolj povečujejo javni interes po razkritju tega naslova. Prav tako so v javnem interesu podatki o odvetniku, ki je podjetje zastopalo v postopku, v katerem je inšpektorat preverjal sum kršitve zakona. Organ je test interesa izvedel pavšalno, sploh glede na celo vrsto podatkov, ki jih je izločil iz dostopa, med njimi tudi takšne, ki so javni. Nekatere podjetje … celo samo objavlja. 

Na koncu še navaja, da je organ s tem, ko je podjetje kot stranskega udeleženca povabil v postopek,  posegel v integriteto novinarskega dela, saj je podjetje predčasno seznanil s prosilkino zahtevo in mu tako omogočil tudi vnaprejšnjo seznanitev z morebitnimi očitki zoper njega, ki jih še preiskuje. Zato IP naproša, da v skladu s svojimi pooblastili preveri tudi odločitev organa, da kot stranskega udeleženca v postopek povabi podjetje …., pri katerem je organ že sam odkril nepravilnosti pri poslovanju s turističnimi boni, ob tem pa tudi ni navajal zakonske podlage za poziv stranskega udeleženca v postopek. 

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom, št. 090-39/2021-8 z dne 12. 1. 2022, poslal v odločanje IP. Ob tem je navajal, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo vložila upravičena oseba. Dopisu je priložil še prosilkino zahtevo, izpodbijano odločbo, pritožbo ter dokumente, ki so bili predmet presoje. 

IP je prosilkino pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

a)    Obseg zahteve 

Prosilka je od organa zahtevala dostop do elektronskih kopij odločb, ki jih je organ izdal v postopkih v zvezi s podjetjem …

Organ je kot predmet prosilkine zahteve prepoznal dve odločbi o prekršku, ki jih je izdal v zvezi s to pravno osebo, in sicer:

-       odločbo o prekršku, št. 7100-1904/2020-7-30005 z dne 22. 1. 2021 in 

-       odločbo o prekršku, št. 7100-2474/2020-4-30005 z dne 23. 2. 2021.

V izpodbijani odločbi je organ sicer pojasnil, da je v zvezi z družbo … izdal še odločbo, št. 7100-1904/2020-4-30005 z dne 11. 11. 2020, vendar je bila ta odločba odpravljena in nadomeščena z novo, in sicer odločbo, št. 7100-1904/2020-7-30005 z dne 22. 1. 2021, zato te (odpravljene) odločbe organ ni štel kot predmet zahteve, in je odločal le o dostopu do zgoraj navedenih dveh odločb o prekršku. Ker prosilka v pritožbi ni nasprotovala ugotovljenemu obsegu svoje zahteve, se na navedeni dve odločbi z dne 22. 1. 2021 in 23. 2. 2021 nanaša tudi pritožbena presoja IP. Ob tem pa IP zgolj pojasnjuje, da je odločitev organa o neobravnavanju odpravljene odločbe o prekršku z dne 11. 11. 2020 kot predmeta zahteve skladna s stališčem sodne prakse (sodba Upravnega sodišča I U 725/2014 z dne 5. 11. 2014), kjer je sodišče navedlo, da ima odprava odločbe učinek za nazaj, kar pomeni, da velja fikcija, kot da taka odločba nikoli ni bila izdana. Res je sicer, da v fizični obliki še vedno obstaja, v pravnem smislu pa se šteje, kot da je nikoli ni bilo (za razliko od učinka razveljavitve). Pri tem je treba izhajati tudi iz prvega odstavka 281. člena ZUP, ki določa, da če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odpravljena odločba torej ne more imeti za posledico, da bi jo kdorkoli bil dolžan oziroma zavezan komurkoli pokazati. V nasprotnem pomenu bi bilo sicer določilo 281. člena ZUP brez vsakega pomena.

V obravnavni zadevi prav tako ni sporno, da zahtevana dva dokumenta izvirata iz delovnega področja organa ter da organ z njima razpolaga v materializirani obliki. 

b)    Stranska udeleženka

V postopku na prvi stopnji je kot stranska udeleženka sodelovala družba, na katero se nanašata zahtevana dokumenta, saj je imela v prekrškovnih postopkih, v katerih sta bili izdani predmetni odločbi, položaj zavezanke.

Kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a 26. a člena ZDIJZ (dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni), mora organ v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. 

Glede na navedeno je ravnanje organa o pozivu te pravne osebe v postopek pravilno, pritožbene navedbe o tem, da je organ s tem posegel v integriteto novinarskega dela, pa neutemeljene. Postopek dostopa do informacij javnega značaja začet s formalno zahtevo prosilca (kot v obravnavanem primeru) je upravni postopek, v katerem se poleg določb ZDIJZ, subsidiarno uporabljajo tudi določbe ZUP. Vsakdo, na čigar zahtevo se konkretni upravni postopek začne, oziroma v njem sodeluje, mora torej sprejeti kavtele, ki so za takšen postopek predpisane z zakoni (ZUP in ZDIJZ). Pritožbena trditev, da v izpodbijani odločbi ni navedena pravna podlaga za pozivanje stranske udeleženke v postopek, je sicer pravilna. Vendar pa to ne onemogoča preizkusa pravilnosti izpodbijane odločbe, saj je organ v odločbi pojasnil, zakaj je konkretno družbo pozval v postopek, zato v konkretnem primeru ta opustitev navedbe pravne podlage ne more predstavljati absolutne bistvene kršitve iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. 

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bila stranski udeleženki izpodbijana odločba vročena, ni pa bila, s strani organa, seznanjena s pritožbo. Zato ji je IP, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, z dopisom, št. 090-14/2022/3 z dne 19. 1. 2022, predmetno pritožbo posredoval v morebitni odgovor in izjasnitev.  

Stranska udeleženka je IP posredovala odgovor 7. 2. 2022 in v njem vztrajala pri svojih navedbah, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji, in sicer da bi organ moral zahtevo v celoti zavrniti, upoštevajoč 6. točko 6. člena ZDIJZ, saj zahtevani odločbi še nista pravnomočni, kar priznava tudi organ v izpodbijani odločbi. Glede pritožbenih navedb prosilke, da je organ nedvomno ugotovil, da je stranska udeleženka poslovala v nasprotju s 35. členom ZIUOOPE in torej z javnimi sredstvi ni ravnala po predpisih, pa stranska udeleženka poudarja, da so zavajajoče, česar bi se morala prosilka kot preiskovalna novinarka zavedati. Stranka udeleženka je namreč vložila zahtevo za sodno varstvo zoper obe zahtevani odločbi in v nobenem postopku ni bila spoznana za krivo kršitev katerihkoli zakonskih določb, kar je navedel tudi organ v izpodbijani odločbi. 

c)    Obseg pritožbene presoje

Organ je z izpodbijano odločbo prosilkino zahtevo delno zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo poslovne skrivnosti iz 2. člena ZDIJZ, za katero je ugotovil, da ni presežena z javnim interesom, medtem, ko je v celoti zavrnil navajanja stranske udeleženske glede obstoja izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka se pritožuje, ker  je organ v predmetnih dveh odločbah prekril podatke o: številkah računov, zneskih na računih in podatkih o turistični taksi na računih, višini gotovine; navedbi podjetja, za katerega so bili izdani darilni boni oz. trgovine, v katerih se da darilne bone izkoristiti; naslov pisarne, na katerem "so se v povezavi z zadevo 7100-2474/2020 opravljala določena dejanja, povezana z unovčevanjem turističnih bonov, ker ne gre za naslov, na katerem bi imel zavezanec uradno registrirano opravljanje dejavnosti" in podatki o odvetniku, ki je zastopal stranko udeleženko v postopkih, v katerih sta bili izdani zahtevi odločbi. Ti podatki po njenem mnenju ne izpolnjujejo pogojev za poslovno skrivnost po ZPosS. Prav tako meni, da je za prekrite podatke, z izjemo varovanih osebnih podatkov, podan javni interes. Upoštevajoč pritožbene navedbe je predmet pritožbene presoje dostop do prekritih podatkov, v preostalem delu pa je odločitev organa postala dokončna in pravnomočna. 

Ob tem IP poudarja, da stranka udeleženka svoje navedbe glede obstoja izjeme 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sicer ponavlja v pritožbenem postopku, ob tem pa zoper izpodbijano odločbo v zakonskem roku ni vložila pritožbe, zato IP teh njenih navedb ni upošteval kot pritožbenih navedb v postopku prosilkine pritožbene zoper izpodbijano odločbo, temveč zgolj kot navedbe stranske udeleženke v pritožbenem postopku.

č) Izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, se IP najprej opredeljuje do odločitev organa, da v obravnavani zadevi ni podna izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in pri tem sledi odločitvi organa v izpodbijani odločbi. Pri tem IP, upoštevajoč navedbe stranske udeleženke v odgovoru na pritožbo, v prvi vrsti poudarja, da nesporno dejstvo, da zahtevani odločbi še nista pravnomočni, avtomatično ne pomeni izpolnitve pogojev navedene izjeme. Zgolj dejstvo, da odločba še ni pravnomočna, ne more vnaprej voditi v odločitev, da se dostop do zahtevanih informacij zavrne v celoti. Ob tem je treba izkazati tudi škodo, ki bi z morebitnim razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastala izvedbi samega postopka, pri čemer mora razkritje ogroziti izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami[2]. 

V obravnavani zadevi je bil postopek v zvezi s prekrškom končan, saj je zoper obe zahtevani odločbi vložena zahteva za sodno varstvo, kar pomeni, da že prvi pogoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka ni izpolnjen. Ne glede na to, pa je organ v izpodbijani odločbi jasno navedel, da v konkretni zadevi ni izpolnjen drugi pogoj te izjeme – tj. da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi prekrškovnega postopka. IP poudarja, da je po ustaljeni praksi IP (npr. odločbe IP 090-235/2016, 090-20/2015, 090-149/2016) za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče tak postopek. Enako je tudi stališče sodne prakse Upravnega sodišča (Sodbe U 62/2007 in U 664/2007), iz katere izhaja, da lahko le organ, pred katerim konkretni postopek poteka, pojasni, ali bi z razkritjem zahtevanega podatka lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopka ter kakšne bi te posledice bile. Predmetna izjema je namreč namenja varovanju postopka prekrška, ki pa se je pred organom že končal, ob tem pa IP poudarja, da škoda, ki je pogoj za izpolnitev te izjeme, pomeni konkretno škodo za izvedbo prekrškovnega postopka, saj je sama možnost, da bi organ dobil zadevo v ponovno odločanje, abstraktna in ne utemeljuje obstoja škode za prekrškovni postopek, katere pa organ tako ali tako ni prepoznal. Ob tem pa IP še poudarja, da stranska udeleženka konkretne škode, ki bi nastala njej z razkritjem zahtevanih odločb, niti ni izkazala. 

d)    Izjema varstva osebnih podatkov

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti: 

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in 

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov[3]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.

Organ je s sklicevanjem na to izjemo z izpodbijano odločbo v odločbah o prekršku prekril osebne podatke upravičencev do turističnih bonov (ime, priimke, naslov, rojstni datum državljanstvo), ki so v predmetnih prekrškovnih postopkih nastopali kot priče. Poleg tega je prekril osebne podatke (ime, priimke, naslov, funkcijo) odgovorne osebe stranske udeleženke, ki je bila s predmetnima odločbama o prekršku, poleg pravne osebe, spoznana za odgovorno za prekršek po določilih Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). 

Prosilka v pritožbi ni nasprotovala prekritju teh osebnih podatkov in pri sklicevanju na javni interes za razkritje drugih prekritih podatkov, izrecno navaja, da razkritje varovanih osebnih podatkov v predmetnih odločbah ni v javnem interesu.  

V odsotnosti prerekanega prekritja zgoraj navedenih osebnih podatkov, je IP v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, preveril le, če je bila določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v izpodbijani odločbi pravilno uporabljena in pri tem ugotovil, da je organ naštete podatke pravilno prepoznal kot osebne podatke, za razkritje katerih tudi IP ni našel zakonske podlage. Pri tem IP poudarja, da je organ odločil pravilno, s tem, ko je v konkretni zadevi prekril tudi ime in priimek odgovorne osebe, saj gre za fizično osebo, katere odgovornost za prekršek predstavlja osebno odgovornost posameznika. Takšna odločitev ja skladna tako s prakso IP v zvezi s proaktivno objavo odločb, ki jih IP sprejeme v prekrškovnih postopkih, ki jih vodi sam[4], kakor tudi s sodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča I U 1951/2017-21 z dne 9. 10. 2019). Hkrati pa IP še dodaja, da v obravnavanem primeru ne gre javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki bi predmetne prekrške storil v zvezi z opravljanem delovnega razmerja oziroma funkcije, niti za relativno ali absolutno javno osebo, katere odgovornost za prekršek bi bila predmet javnih razprav, kar bi tehnico morda (ni pa nujno) lahko prevesilo v pri javnega interesa za razkritje teh osebnih podatkov posameznika (odgovorne osebe). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe, pa IP javnega interesa prav tako ni prepoznal tudi glede razkritja podatkov, ki jih je organ prekril s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti, zato se na tem mestu v celoti sklicuje tudi na razloge, ki bodo v zvezi s tem navedeni v nadaljevanju te obrazložitve. 

e)    Izjema poslovne skrivnosti

Organ je s to izjemo v zahtevanih odločbah o prekršku prekril podatke o:

- številkah računov, ki so bili izdani, ker bi na ta način konkurenčna podjetja lahko pridobila informacije o številu izdanih računov v določenem obdobju in s tem sklepala na finančni položaj stranske udeleženke;

- zneskih računov, zneskih zaračunanih turističnih taks, višini darilnega bona in višini izplačane gotovine, ker bi iz tega lahko konkurenčna podjetja sklepala o finančnem položaju stranske udeleženke na trgu;

- nazivu podjetja, pri katerem je mogoče unovčiti darilni bon, saj gre za poslovno sodelovanje, ki lahko vpliva na konkurenčni položaj zavezanca na trgu, če bi zanj izvedele nepooblaščene osebe;

- iz istega razloga je bil izbrisan tudi podatek o odvetniku, ki je v postopku pred organom zastopal stransko udeleženko;

- naslovu, na katerem so se v povezavi z zadevo 7100-2474/2020 opravljala določena dejanja povezana z unovčevanjem bonov, ker ne gre za naslov, na katerem bi imela stranska udeleženka uradno registrirano opravljanje dejavnosti.

Prosilka je takšnemu prekritju v celoti nasprotovala in v pritožbi trdila, da ti podatki ne izpolnjujejo zahtev, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti določa prvi odstavek 2. člena ZPosS. Poleg tega gre za podatke o kršitvah zakona, ki ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Ob tem se je sklicevala tudi na javni interes za njihovo razkritje. 

Dostop do zahtevanih informacij se po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1). ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Ker so predmetni podatki nastali v času po začetku veljavnosti ZPosS, se za potrebe definicije poslovne skrivnosti po ZDIJZ uporabljajo določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). 

Stranska udeleženka je obstoj poslovne skrivnosti glede prekritih podatkov utemeljevala s sklicevanjem in predložitvijo Sklepa o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti z dnem veljavnosti 1. 6. 2020, ki določa, da se kot poslovna skrivnost štejejo tudi podatki o finančnem položaju družbe in s tem povezane aktivnosti družbe ter finančne transakcije, tržni položaj in aktivnosti družbe (3. člen Sklepa). 

Po presoji IP je organ pravilno ocenil, da vsi prekriti podatki izpolnjujejo vse pogoje za obstoj poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[5], pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Predmeti podatki namreč kažejo na obseg poslovne dejavnosti pravne osebe. Pri tem IP, glede na pritožbene navedbe, v zvezi s turistično takso, poudarja, da to res določa občina, vendar v predmetnih dokumentih ne gre za znesek predpisane turistične takse, temveč za znesek dejansko obračunane turistične takse, ki je odvisen od števila prijavljenih oseb in kot tak kaže na obseg poslovanja pravne osebe na trgu. Iz enakega razloga je utemeljena odločitev organa o prekritju podatka o višini unovčenega bona. Res je, kot trdi prosilka, da so bili ti zneski zakonsko določeni, vendar se podatek iz zahtevanih dokumentov nujno ne nanaša na celotni znesek turističnega bona, kar spet kaže na obseg poslovanja pravne osebe, iz česar lahko konkurenti sklepajo na finančni položaj stranske udeleženke. Sam podatek o znesku unovčenega bona pa tudi ne pomeni podatka o neposredni porabi javnih sredstev. 

Prav tako je obseg poslovne dejavnosti konkretne pravne osebe, po presoji IP, mogoče določiti iz podatkov o številkah izdanih računov in zneskih izplačane gotovine ter darilnega bona. Ti podatki imajo nedvomno tržno vrednost za stransko udeleženko, saj razkrivajo njen finančni položaj na trgu. Enako velja za prekriti naslov, na katerem so se v povezavi z zadevo 7100-2474/2020 opravljala določena dejanja, povezana z unovčevanjem bonov. Kot je po mnenju IP pravilno pojasnil organ, ne gre za naslov, na katerem bi imela stranska udeleženka uradno registrirano opravljanje dejavnosti, kar pomeni, da gre za aktivnost družbe, ki imajo lahko zanjo konkurenčno prednost. Ob tem pa IP še dodaja, da predmetni naslov ni eden od znakov, s katerimi je organ v izreku odločbe št. 7100-2474/2020-4-30005 z dne 23. 2. 2021, opisal dejanje prekrška, za katero je bila stranska udeleženka spoznana za odgovorno. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da kot poslovna skrivnost ne more biti označen podatek o nazivu podjetja /trgovine, pri kateri je mogoče unovčiti darilni bon, saj naj bi po navedbah pritožbe, bil ta podatek javno znan. Glede tega IP najprej pojasnjuje, da dejstvo o tem, da je nek podatek javno znan, ne pomeni podlage za njegovo razkritje po ZDIJZ niti ne izjeme od izjem, ki bi presegla eno od izjem od prostega dostopa. Oziroma povedano drugače, dejstvo, da je nek podatek medijsko znan, ne more avtomatično pomeniti, da ga pravna oseba npr. ne more označiti kot poslovno skrivnost. Razen omejitve iz odstavka 2. člena ZPosS, lahko pravna oseba za poslovno skrivnost označi katerikoli podatek. Zato je podatek o imenu podjetja /trgovine lahko poslovna skrivnost stranske udeleženke. Ob tem pa IP še dodaja, da prekrškovni postopek, v katerem je bila izdana odločba, kjer je to podjetje navedeno, ni bil voden zoper to podjetje, niti to podjetje ni bilo stranka v predmetnem prekrškovnem postopku in tudi ne v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja. Ne nazadnje bi sam podatek o tem, da je bila v poslovnem razmerju s stransko udeleženko, lahko bil poslovna skrivnost tega podjetja. Prav tako je, po presoji IP, organ pravilno prekril podatek o odvetniku, ki je v prekrškovnem postopku zastopal stransko udeleženko, ta postopek, za razliko od večine sodnih postopkov, namreč ni javen.

Upoštevajoč presojo materialnega prva po uradni dolžnosti in pritožbene navedbe, da prekriti podatki pomenijo kršitev zakona, zato jih skladno z določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS ni mogoče označiti kor poslovno skrivnost, je IP v nadaljevanju presojal, ali je organ ravnal pravilno, ko je, kljub tej določbi, prekril predmetne podatke kot poslovno skrivnost. 

Skladno z določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP pojasnjuje, da je v kontekstu dostopa do informacij javnega značaja predmetno določbo treba razlagati tako, da se nanaša samo na tiste dele zahtevane dokumenta, ki predstavljajo informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Če namreč organ v postopku reševanja zahteve za dostop do informacij javnega značaja ugotovi, da presojani dokument vsebuje katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora, upoštevaje prasko IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča (sodba I U 1176/2010) in Vrhovnega sodišča RS (sklep X Ips 320/2010), upoštevati materialno-pravno vidik restriktivne razlage in uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja, ki pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument. Kar preneseno na konkretni primer pomeni, da dejstvo, da je bila z odločbo o prekršku ugotovljena odgovornost za prekršek, torej kršitev zakona, a priori ne pomeni, da se nobeden izmed podatkov v odločbi o prekršku ne more določiti kot poslovna skrivnost. Ob tem IP poudarja, da so podatki o kršitvah zakona v predmetnih dveh odločbah o prekršku podatki o tem, s kakšnim dejanjem je stranska udeleženka bila spoznana za odgovorno za prekršek, za kateri prekršek je šlo in kakšna sankcija je bila zanj izrečena in vsi ti podatki so bili prosilki razkriti, med tem ko so druge informacije/podatki v zahtevanih odločbah o prekršku (torej vsi prekriti podatki) s kršitvami zakona le posredno povezani in kot taki lahko določeni za poslovno skrivnost. 

Glede na navedeno so prosilkine navedbe o napačni uporabi določbe tretjega odstavka 2. člena ZPosS, neutemeljene in ne morejo vplivati na drugačno odločitev IP. 

f)     Javni interes za razkritje prekriti podatkov

Organ je v izpodbijani odločbi presodil tudi, da v obravnavani zadevi javni interes za razkritje prekritih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in izjemo varstva osebnih podatkov, ni podan. 

Prosilka je temu nasprotovala in organu očitala pavšalno presojo javnega interesa za razkritje podatkov, ki jih je prekril z izjemo poslovne skrivnosti.  

Test interesa javnosti je urejen v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih, ki so v zakonu tudi jasno določeni (kamor pa izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov ne spadata, opomba IP). 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«[6]. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera. 

Po presoji IP je v obravnavni zadevi presoja organa, da izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov ni mogoče preseči z javnim interesom, pravilna. Po presoji IP je v povezavi s predmetnimi prekrškovnimi postopki javni interes omejen na dejstvo, ali je organ ukrepal v zvezi s prijavami kršitev poslovanja s turističnimi boni, kako je ukrepal in kakšne sankcije je izrekel za ugotovljeno odgovornost. IP ugotavlja, da je vse te podatke organ prosilki razkril. Po drugi strani pa, po presoji IP, javnega interesa za razkritje ni mogoče prepoznati glede prekritih podatkov o številkah računov, zneskih računov, zneskih zaračunanih turističnih taks, višini darilnega bona in višini izplačane gotovine, naziva podjetja, pri katerem je mogoče unovčiti darilni bon, podatka o odvetniku, ki je v postopku pred organom zastopal stransko udeleženko, naslovu, na katerem so se v povezavi z zadevo 7100-2474/2020 opravljala določena dejanja povezana z unovčevanjem bonov in osebnih podatkov odgovorne osebe stranske udeleženke, saj razkritje teh podatkov v ničemer ni skladno z namenom ZDIJZ, ki se v povezavi z navedenim kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. IP se sicer strinja s prosilko, da je poraba davkoplačevalskega denarja v javnem interesu, vendar pa ponovno poudarja, da prekriti podatki (o zneskih unovčenih bonov) ne pomenijo neposredne porabe javnih sredstev, ki bi narekovala njihovo razkritje na podlagi zakona (prva alineja tretjega odstavka 6.člena ZDIJZ). 

IP torej zaključuje, da v obravnavani zadevi ni podan javni interes za razkritje podatkov, ki jih je organ z izpodbijano odločbo prekril. Ob tem IP posebej poudarja, da ni spregledal, da je predmetno zahtevo za dostop do informacij podala novinarka oziroma medij, ki s tem udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj  in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«), ki jo priznava tako IP, kot s slovenska sodna praksa[7] in praksa evropskega sodišča[8]. Pa vendar IP poudarja, da samo dejstvo, da je za informacije zaprosil medij, ne pomeni, da je upravičen prejeti dokumente v celoti. Dostop medijev do dokumentov je prav tako omejen z izjemami od prostega dostopa in se kaže v njihovi dolžnosti posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost, odgovornosti podajanja verodostojnih dejstev, vse v skrbi za seznanitev javnosti s točnimi podatki v luči težnje po razvitju strokovnega in kakovostnega javnega diskurza. V predmetni zadevi lahko prosilka, po presoji IP, to svojo nalogo opravi tudi z obsegom podatkov, ki ji je bil odobren z izpodbijano odločbo. IP namreč ugotavlja, da je prosilka zahtevani prekrškovni odločbi prejela v njunem večinskem obsegu, ki lahko prispeva k aktualni javni razpravi o obravnavanju kršitev glede unovčevanja turističnih bonov za goste. Prav tako je IP javni interes presojal ob upoštevanju njegove časovne komponente in zaključil, da ob zgoraj navedeni naravi prekritih podatkov in dejstvu, da je zoper obe zahtevani prekrškovni odločbi vložena zahteva za sodno varstvo, javni interes za njihovo razkritje ne preseže izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa o prekritju podatkov v odločbah o prekršku pravilna in zakonita. 

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je prosilkina pritožba v celoti neutemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz I. točke izreka te odločbe. 

K II. točki izreka

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[9] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 
[1] Uradni list RS, št. 22/19.
[2] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128.
[3] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).
[4] IP vse odločbe, ki jih izda kot prekrškovni organ v anonimizirani oziroma psevdoanonimizirani obliki objavi na svoji steni strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/praksa-ip
[5] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti je javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.
[6] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.
[7] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. IU 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve) in št. IU 599/2014 z dne 3. 11. 2015 (46. odstavek obrazložitve), št. III U 227/2020-28 z dne 17. 6. 2021 (36. točka obrazložitve).
[8] Npr. Sodba ESČP v zadevi Thorgeir Thorgeirson prosti Islandiji z dne 25. 6. 1992.
[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami.