prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je k IP vložil pritožbo,ker mu je organ zaradi neobstoj dokumentacije zavrnil dostop do zaprošenih informacij. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da za zahtevano dokumentacijo, iz katere izhajajo odgovori na vprašanja, niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.  V delu, v katerem, pa je organ že odločal in bi moral skladno s 129. členom ZUP zavreči zahtevo, pa je odločbo  sam odpravil po uradni dolžnosti in zavrgel njegovo zahtevo.

ODLOČBA:

Številka: 090-151/2021/3

Datum: 10. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 247. člena, prvega odstavka 129. člena, drugega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o ………. Bled (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 4. 2021, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-17/2021-4 z dne 16. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Občine Bled št. 090-17/2021-4 z dne 16. 4. 2021 se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta, iz katerega izhaja »Kdo je odgovorna oseba, ki je pustila, da se nam že toliko let protipravno odvzame služnostna pravica« ter v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta, iz katerega izhaja »Zakaj nam ne omogočite prostega prehoda že toliko let, to nam razjasnite«, odpravi po uradni dolžnosti.

2. Pritožba prosilca z dne 24. 4. 2021 zoper odločbo Odločba Občine Bled št. 090-17/2021- 4 z dne 16. 4. 2021, se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

SKLEP:

1. Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta, iz katerega izhaja »Kdo je odgovorna oseba, ki je pustila, da se nam že toliko let protipravno odvzame služnostna pravica« ter v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta, iz katerega izhaja »Zakaj nam ne omogočite prostega prehoda že toliko let, to nam razjasnite«, zavrže.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 3. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo, poimenovano »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja vezane na protipravno večletno zaprtje dostopa na Stražo preko služnostne poti ob Vili Viktorija na Občini Bled 18. 3. 2021«. V uvodu elektronskega sporočila naslavlja zahtevo na skrbnika informacij javnega značaja, župana Občine Bled, v prilogi pa posreduje obrazec zahteve za dostop informacij javnega značaja, ki je dostopen tudi na spletni strani IP. Navedeni obrazec je naslovljen na MIR BLED, Cesta svobode 13, 4260 Bled. Prosilec se je želel seznaniti z:

1. vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je pravna služba Občine Bled zadevo protipravnega odvzetja služnostne pravice prostega gibanja po poti ob Vili Viktorija na Stražo že obravnavala in podala pritožbo, pravni spor oz. tožbo za zaščito pravice in javnih interesov Občanov Bleda,
2. vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je MIR opravil nadzor in uvedel vse postopke za omogočanje prostega dostopa na tem območju. Se pravi dokaze, da je že opravil vse aktivnosti oz. da je naredil vse kar mora, po dolžnosti in opisu nalog, še posebej iz dela nalog, ki mu določajo, da mora omogočiti varno in prosto gibanje občanov na vseh poteh, ki so v lasti Občanov Bleda,
3. odgovorom »Kdo je odgovorna oseba, ki je pustila, da se nam že toliko let protipravno odvzame služnostna pravica«,
4. odgovorom »Zakaj občani Bleda nismo bili z ničemer seznanjeni, zakaj je vse tako tiho, zakaj se je na sejah govorilo, da za to območje ne obstajajo dokumenti«,
5. odgovorom »Zakaj nam ne omogočite prostega prehoda že toliko let, to nam razjasnite« ter
6. odgovorom »Kdaj nam boste omogočili prost prehod«.

Organ je drugo točko prosilčeve zahteve, skladno z določbo 20. člena ZDIJZ, odstopil v pristojno reševanje Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Bled, Bohinj in Železniki. O preostalih točkah njegove zahteve pa je odločil z odločbo št. 090-17/2021-4 z dne 16. 4. 2021, s katero je v celoti zavrnil posredovanje zaprošenih informacij. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva organa in poizvedbe pri zaposlenih pri organu, ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Dne 24. 4. 2021 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot »Pritožba na samo delno izpolnjeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vezane na protipravno večletno zaprtje dostopa na Stražo preko služnostne poti ob Vili Viktorija na Občini Bled in pridobitev določenih odgovorov, posredovano na Občino Bled 18. 3. 2021. Odgovorov na zastavljena vprašanja v točki 3, 4, 5 in 6 nisem prejel!« Poudari, da podaja pritožbo, ker se mu ni odgovorilo na zastavljena vprašanja njemu kot občanu Bleda in ponovno povzame vprašanja, pod 3., 4., 5. ter 6. točko njegove zahteve z dne 18. 3. 2021.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je navedel, da je tako prvostopenjski organ (št. zadev 090-7/2021) kot tudi pritožbeni organ (št. zadeve IP 090-88/2021) že odločal o vsebinsko istovrstni zadevi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je IP skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Iz pritožbe izhaja, da se prosilec izrecno pritožuje samo zoper odločitev organa glede 3., 4., 5. ter 6. točke njegove zahteve, ki je predmet presoje tega pritožbenega postopka.

K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa

IP ugotavlja, da je o pravici prosilca do dostopa do zahtevanih informacij »Kdo je odgovorna oseba, ki je pustila, da se nam že toliko let protipravno odvzame služnostna pravica« ter informacij »Zakaj nam ne omogočite prostega prehoda že toliko let, to nam razjasnite« organ že odločil z odločbo št. 090-7/2021-3 z dne 9. 3. 2021. Prosilec se je zoper navedeno odločitev organa pritožil k IP, ki je njegovo pritožbo zavrnil z odločbo št. 090-88/2021/4 z dne 31. 3. 2021.

Glede na to, da je prosilec tako z zahtevo z dne 11. 2. 2021 (»Kdo je odgovorna oseba na Občini Bled, ki ni uredila te služnostne pravice« ter »Seznanitev z dokumenti, ki bodo razjasnili, zakaj je pot na Stražo zaprta«), kot s tokratno zahtevo z dne 18. 3. 2019, med drugim zahteval iste dokumente, torej dokumente, iz katerih je razvidno »Kdo je odgovorna oseba, ki je pustila, da se nam že toliko let protipravno odvzame služnostna pravica« ter »Zakaj nam ne omogočite prostega prehoda že toliko let, to nam razjasnite« IP ugotavlja, da organ pri odločanju ni upošteval dejstva, da je prosilec navedene dokument že zahteval s prvo zahtevo, torej z dne 11. 2. 2021 in, da je bilo o tej zahtevi že odločeno z odločbo organa, št. 090-7/2021-3 z dne 9. 3. 2021. Odločitev organa je v pritožbenem postopku potrdil tudi IP z odločbo št. 090-88/2021/4 z dne 31. 3. 2021.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v tem delu napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do dokumenta, iz katerega izhaja »Kdo je odgovorna oseba, ki je pustila, da se nam že toliko let protipravno odvzame služnostna pravica« ter dokumentu, iz katerega izhaja »Zakaj nam ne omogočite prostega prehoda že toliko let, to nam razjasnite« že odločeno, je treba del zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje navedenih dokumentov (3. in 5. točka zahteve), skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke sklepa.

K točki 2 izreka odločbe

IP dalje ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do dokumenta, iz katerega izhaja »Zakaj občani Bleda nismo bili z ničemer seznanjeni, zakaj je vse tako tiho, zakaj se je na sejah govorilo, da za to območje ne obstajajo dokumenti« (4. točka prosilčeve zahteve) ter dokumenta, iz katerega izhaja »Kdaj nam boste omogočili prost prehod« (6. točka prosilčeve zahteve). IP je zato v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, le-to pa ne izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP poudarja, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013  ter III U 273/2012 z dne 7. 11. 2013.  Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

Glede na navedbe organa in  glede na to, da prosilec niti v zahtevi niti v pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja v 4. in 6. točki zahteve prosilca z dne 18. 3. 2021. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, pa jih ta prosilcu ne želi posredovati.

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilčeva zahteva v točkah zoper katero odločitev se izrecno pritožuje v pritožbi, oblikovana na način, da je organu postavljal vprašanja in nanje pričakoval tudi odgovore (npr. »kdaj nam boste omogočili prost prehod«). To isto pričakovanje izhaja tudi iz pritožbe, v kateri je navedel, da podaja pritožbo, ker ni prejel odgovorov na zastavljena vprašanja ter organ ponovno pozval, da mu odgovori na zastavljena vprašanja skladno z zakonom. Kot že zgoraj omenjeno, IP ponovno poudarja, da organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar te informacije niso vsebovane v dokumentih v smislu 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da v obravnavanem primeru že po sami vsebini zahteve odgovor ne more izhajati iz dokumenta.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

K točki 3 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa.

Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka