prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-150/2021
Kategorije: Razno
POVZETEK:
Prosilec je na več organov naslovil zahtevo za izločitev pooblaščene uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja organa, iz postopkov, v katerih nastopa kot prosilec. Organ je zahtevo prosilca za izločitev uradne osebe zavrnil s sklepom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec ni uspel izkazati, da uradna oseba organa ne ravna objektivno oz. nepristransko, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijani sklep organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-150/2021/2
Datum: 20. 5. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 4. 2021, zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 021-8/2021-8 z dne 21. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca z dne 29. 4. 2021, zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 021-8/2021-8 z dne 21. 4. 2021, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 28. 3. 2021 naslovil na IP zahtevo za izločitev pooblaščene uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja organa (v nadalj. uradna oseba), iz postopkov v katerih nastopa kot prosilec. Navedeno zahtevo je dne 21. 3. 2021, dopolnjeno dne 28. 3. 2021, naslovil tudi na Inšpektorat za javni sektor, dne 21. 3. 2021, dopolnjeno dne 28. 3. 2021 in 8. 4. 2021, pa tudi na Ministrstvo za okolje in prostor.
Vsi navedeni organi so predmetno zahtevo odstopili organu.
Prosilec je v zahtevah navedel, da je uradna oseba pristranska, saj je že leta 2011 javno pisala o prosilcu in njegovi družini, češ, da išče »dlako v jajcu«, kot je poimenovala iskanje pripadajoče pravice zoper (ne)materialno škodo, ki jo je generiral organ in posledično tudi drugi organi, ki so v postopku nezakonite porušitve vseljenega sinovega doma ščitili zaposlene na organu. Prosilec je navedel, da mu uradna oseba, v njej lastni uradno dokazani nepošteni pristranskosti, izreka sklepe o denarni kazni za zapisano uradno dokumentirano materialno resnico, ki izhaja iz uradnih pravnomočnih dokumentov državnih institucij RS, vse do dokončne in pravnomočne sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019. Prosilec je navedel, da bi se morala uradna oseba zaradi dokazanih navedb o nepoštenosti in pristranskosti, v spoštovanju Kodeksa etike javnih uslužbencev v državnih organih, še bolj pa zaradi očitane in dokazane pristranskosti, sama izločiti iz odločanja v njegovih zadevah. V dopolnilu dopolnila z dne 8. 4. 2021, naslovljenem na Ministrstvo za okolje in prostor, je prosilec navedel še dodatni razlog za izločitev uradne osebe, in sicer, da je dokazano nekritična, nepoštena, pristranska ter dokazano pro/udbovsko politično motivirana referentka organa. Po mnenju prosilca, ga je uradna oseba kaznovala predvsem zaradi dejanske neprijetne vsebine njegovih uradnih poizvedovanj po informacijah javnega značaja, pri čemer se organ množično uradno sklicuje na javni interes, škodni test, test sorazmernosti, ob tem pa ne izdela predmetnega testa. Prosilec je še pojasnil svojo dolgoletno situacijo z organom, v zvezi z nezakonito porušitvijo sinovega doma.
Zahtevo prosilca je organ zavrnil s sklepom št. 021-8/2021-8 z dne 21. 4. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahteve prosilca in navedel, da v skladu s 1. odstavkom 37. člena ZUP lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe, če je podan kateri od izločitvenih razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti (odklonilni razlog). Pri odklonilnem razlogu mora stranka konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oz. objektivne okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev, pri čemer je dokazno breme na njeni strani. Pravna praksa med te, tako splošno opredeljene, odklonilne razloge uvršča predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo ali sovraštvo do stranke, uradna oseba je strankin upnik, dolžnik, svetovalec, ipd. Nadalje je organ navedel, da prosilec v svojih zahtevah ne navaja nobenega od izločitvenih razlogov, ampak navaja okoliščine, ki po njegovem mnenju vzbujajo dvom o nepristranosti pooblaščene uradne osebe, ker je v letu 2011, v avtorskem prispevku z naslovom »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor« pisala zoper njegovo družino, češ, da iščejo »dlako v jajcu«, kot je po prosilčevem mnenju poimenovala iskanje pravice zoper škodo, ki jo je prosilcu in njegovi družini generiral organ, kar se je potrdilo z dokončno in pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča RS opr.št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019. Organ je pojasnil, da je uradna oseba v letu 2011 res napisala omenjeni prispevek, da pa je besedno zvezo »iskanje dlake v jajcu« prosilec izvzel iz konteksta, v katerem je bila napisana. Uradna oseba kot avtorica prispevka te besedne zveze ni pripisala njemu ali njegovi družini, ampak je na splošno opisovala odnos (vseh) državljanov do državne uprave v primeru pošiljanja vlog na organe, kar je razvidno iz naslova podtočke (2.1 Vloge državljanov) in vsebine, v kateri se ta besedna zveza pojavi: »Državna uprava mora biti prijazna do državljanov. Pa so tudi državljani prijazni do državne uprave? [...] Prijazni tudi v tem smislu, da v isti zadevi ne zahtevajo vedno novih in novih pojasnil (osebno ali po telefonu). Da torej ne iščejo »dlake v jajcu« in s tem (po nepotrebnem) obremenjujejo državni organ.« Zato sklicevanje na ta prispevek samo po sebi ni mogoče šteti kot zadostno podlago za utemeljenost prosilčevega očitka o njeni pristranosti. Organ je še navedel, da so vse ostale navedbe, s katerimi prosilec uradni osebi očita, da mu deli finančne kazni zaradi njej neljube uradne materialne resnice, da kot uradna oseba ne zna kritično presoditi, kaj je žalitev in kaj zgodovinsko dejstvo ter, da ga kaznuje zaradi neprijetne vsebine njegovih uradnih poizvedovanj po informacijah javnega značaja, brez da bi pred tem izvedla test sorazmernosti, so usmerjene zoper sam sklep o denarni kazni in kot take podvrženi kontroli znotraj rednih, pa tudi (če so za to izpolnjeni pogoji) izrednih pravnih sredstev zoper odločitve uradne osebe, ne morejo pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti odločanja. Odpravi napak v upravnem postopku so namenjena pravna sredstva, ki jih prosilec lahko uveljavlja v predmetni zadevi (in jih tudi je), ne pa izločitev. Za izločitev bi moral prosilec navesti pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je zaradi razmerja uradne osebe do prosilca ali upravne stvari, podan dvom o nepristranosti uradne osebe. Trditveno in dokazno breme v zvezi z razlogom za izločitev je po prvem odstavku 37. člena ZUP na prosilcu, ki pa temu bremenu ni zadostil, saj presoja vsake zatrjevanje okoliščine posebej in tudi vseh skupaj, ne izkazuje utemeljenosti izločitvenega razloga.
Dne 29. 4. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper sklep organa št. 021-8/2021-8 z dne 21. 4. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je zanikanje/zavrnitev njegovega predloga za izločitev uradne osebe, na temelju, da predmetni avtorski prispevek »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor« ni pisan zoper njega in njegovo družino, vse po tistem, ko so mu dotični deležniki znotraj organa na nezakonit način porušili sinov vseljen dom, velika laž. Prosilec je izpostavil zapise v predmetnem prispevku uradne osebe in navedel, da se citat »K pisanju članka nas je vzpodbudil primer iz prakse«, torej en primer, kar pomeni, da je v predmetnem članku vse aplicirano na en primer iz prakse, katerega pa je dotična množica iz previdnosti »zavila« v nedoločljivega. Prosilec je pojasnil, da je navedel zgolj okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe, navedeno pa je v primeru, da ima pritožbeni organ težave z bistvom zahteve za izločitev uradne osebe, pripravljen osebno razdelati, za kar pričakuje, da ga bo IP tudi zaslišal, zaslišanje posnel, ob tem pa bi mu dali možnost, da se sooči z avtorji/podpisnikom izpodbijanega sklepa.
Organ je pritožbo, z dopisom št. 021-8/2021-10 z dne 30. 4. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.
IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom in prvim odstavkom 259. člena ZUP, dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ pravilno in utemeljeno zavrnil zahteve prosilca za izločitev uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja organa, iz postopkov, v katerih nastopa prosilec.
Skladno s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti (odklonitveni razlog). Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. V skladu z drugim odstavkom 38. člena ZUP o izločitvi uradne osebe v organih ter organizacijah v sestavi ministrstev odloča predstojnik organa oziroma organizacije.
Stališče, kdaj je podan odklonitveni razlog, sta zavzela tudi avtorja knjige Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Ljubljana, Kovač, P. in Kerševan E. (2020), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, in sicer gre za odklonitveni razlog takrat, kadar obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskost uradne osebe. Ta okoliščina mora biti povezana s konkretno upravno zadevo ali konkretnim postopkom. Kot je že navedel tudi organ, pravna praksa med tako imenovane splošno opredeljene odklonilne razloge uvršča predvsem osebne okoliščine, kot na primer prijateljstvo, sovraštvo, oddaljenejše sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev, upniško-dolžniško razmerje, gospodarska odvisnost, obstoj nekega drugačnega zaupnega razmerja, kot je na primer svetovalec. Ne more pa biti razlog za izločitev mnenje uradne osebe, ki je bilo izraženo na primer v strokovnem članku, ali pri opravljanju funkcije in za stranko ni ugodno. Odklonitveni razlog tudi ni okoliščina, da je uradna oseba že opravljala dejanja ali odločala v konkretni zadevi, vendar je bila pozneje odločba odpravljena in vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Prav tako nestrinjanje z načinom vodenja postopka praviloma ne more biti izločitveni razlog. V izjemnih okoliščinah, ko bi na primer uradna oseba izkazovala nenaklonjenost do stranke tako, da bi kršila temeljne procesne postulate, ali brez razloga zavlačevala postopek, pa bi se lahko to kazalo kot izločitveni razlog. Namen izločitvenega postopka tudi ni izražanje nestrinjanja z odločitvami uradne osebe, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte. Tudi po stališču sodišča za dvom v nepristranskost uradne osebe, zaradi katerega pride do izločitve, ne zadostuje zgolj dvom stranke, subjektivni dvom (Sodba VSRS I Up 511/2004 z dne 2. 9. 2004)[1], ampak mora iti za objektivni dvom v nepristranskost osebe.
V drugem odstavku prvega odstavka 37.člena ZUP je predpisano, da ni dovolj, da zahteva stranke vsebuje zgolj zahtevek, da se izloči določena uradna oseba, ampak mora v njej konkretno navesti tudi izločitveni razlog in okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan razlog za izločitev. Zahtevek za izločitev v primeru zatrjevanja odklonitvenega razloga mora biti še posebej vsebinsko obrazložen. Tudi po stališču sodišča (Sklep VSRS G 6/2004 z dne 16. 6. 2004, točka 4 obrazložitve)[2] ni dovolj, da stranka navede okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe, ampak mora te okoliščine tudi verjetno izkazati, saj gre za procesno pravni dejanski stan, ne pa za dejstva materialnega prava, zaradi česar ni potrebno strogo dokazovanje.
Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da iz zahtev prosilca za izločitev uradne osebe organa, kot glavni razlog za izločitev, prosilec navaja mnenje uradne osebe, ki je bilo izraženo v strokovnem članku leta 2011 in po mnenju prosilca evidentno nakazuje nanj, kar pa, kot že navedeno zgoraj, ne more biti razlog za izločitev. Tudi po pregledu popisa zadeve št. 090-1/2021 in pritožb, ki jih je IP že prejel v reševanje, izhaja, da uradna oseba organa redno odgovarja na zahteve prosilca in jih obravnava v zakonskem roku, torej ne zavlačuje postopkov prosilca. V primeru nestrinjanja z odločitvijo uradne osebe, ima prosilec na voljo redna pravna sredstva, ki se jih po evidenci IP, redno poslužuje, tudi v primeru izrečenih sklepov o denarni kazni.
Ker prosilec ni uspel izkazati , da uradna oseba organa ne ravna objektivno oz. nepristransko, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijani sklep organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobno povzel, saj v tem postopku ni presojal vsebine sklepov o izrečeni denarni kazni zaradi razžalitve uradne osebe, temveč je odločal le o pritožbi zoper sklep št. 021-8/2021-8 z dne 21. 4. 2021.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka