prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokument izvedenega škodnega testa, s katerim je organ ocenil, da bi razkritje določenega dokumenta škodovalo pravdnemu postopku. Organ je zahtevi prosilke delno ugodil in ji poslal odločbo, v kateri je bil izveden škodni test s prekritimi osebnimi podatki. Prosilka se je pritožila z navedbo, da dokument, ki ga je prejela ni dokument, ki ga je zahtevala. IP je pritožbo prosilke zavrnil, saj je ugotovil, da je organ prosilki poslal dokument, v katerem je bil izveden škodni test. Škodni test ne predstavlja samostojnega dokumenta, kot si je zmotno razlagala prosilka, temveč je vezan na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavljata meritorni oz. vsebinski razmislek organa, ki je del pravne presoje znotraj izdanega upravnega akta, s katerim organ odloči o predmetu postopka. S posredovanjem odločbe, v kateri je organ izvedel škodni test, je organ prosilki poslal tisti dokument, s katerim razpolaga in ustreza zahtevi prosilke.

ODLOČBA:

Številka: 090-143/2021/4

Datum: 5. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 14. 4. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-86 z dne 15. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne z dne 14. 4. 2021 zoper odločbo organa št. 090-1/2021-86 z dne 15. 3. 2021   se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 4. 3. 2021 od organa zahtevala fotokopijo izvedenega škodnega testa, na podlagi katerega je uradna oseba organa pretehtala, ali bi razkritje dokumenta št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 škodovalo končanemu postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. ….

Organ je dne 13. 3. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil in ji poslal odločbo št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019 z zakritimi osebnimi podatki. Organ je v postopku ugotovil, da z zahtevanim dokumentom razpolaga, da je informacija (izveden škodni test) vsebovana v citirani odločbi, zato je prosilki poslal odločbo, pri čemer je izločil tiste podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov.

Prosilka je dne 14. 4. 2021 vložila pritožbo, v kateri je uvodoma opisala dejstva glede pravdnega postopka, v zvezi s katerim naj bi organ presojal škodni test in navaja argumente, ki utemeljujejo to, da iskani dokument ne more več vplivati na pravdni postopek, saj je ta dokončno in pravnomočno zaključen s sodbo Vrhovnega sodišča RS. Prosilka meni, da poslana odločba ni dokument, ki ga je zahtevala in da ne predstavlja dokumenta o izvedenem škodnem testu, na podlagi katerega je uradna oseba pretehtala, ali bi razkritje informacije škodovalo sodnemu postopku. Prosilka pričakuje, da bo IP ukrepal v okviru pooblastil, da se bo organ izrekel, da nikoli ni izvedel škodnega testa.

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-1/2021-137 z dne 28. 4. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da se prosilka v svoji pritožbi ni pritožila glede delnega dostopa do posredovanega dokumenta, prosilka organu očita zgolj to, da ji ni poslal dokumenta, ki ga je zahtevala.

IP po skrbnem pregledu celotne dokumentacije ugotavlja, da niti iz pregleda popisa zadeve št. 090-36/2019 niti iz pregleda popisa zadeve št. 0612-98/2013, ne izhaja, da bi organ razpolagal s samostojnim dokumentom, ki ga prosilka zahteva v svoji zahtevi z dne 4. 3. 2021, in sicer s samostojno izvedenim škodnim testom, s katerim bi organ presojal, ali bi razkritje dokumenta št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 škodovalo postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. ….

IP pojasnjuje, da škodni test ne predstavlja samostojnega dokumenta, kot si zmotno razlaga prosilka, temveč je vezan na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavljata meritorni oz. vsebinski razmislek organa, ki je del pravne presoje znotraj izdanega upravnega akta, s katerim organ odloči o predmetu postopka, oz. v konkretnem primeru gre za vsebinsko presojo dostopa do informacije javnega značaja opravljeno v okviru izdane zavrnilne odločbe.

ZDIJZ določa, da so vse informacije javnega značaja prosto dostopne, razen v primerih, kadar informacija deloma ali v celoti vsebuje katero od izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kadar organ ugotovi, da bi lahko bila podana izjema iz 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva sodnega postopka) je dolžan ugotoviti, ali sta podana oba pogoja za uporabo navedene izjeme, in sicer (1) da je prosilec zahteval podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in (2) da bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izvedba škodnega testa je torej ena od sestavin dokazovanja izjeme varstva sodnega postopka, torej gre za presojo organa, ali bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi sodnega postopka. Organ je dolžan to presojo opraviti v okviru odločanja o zahtevi prosilca, kar pomeni, da škodni test (oz. ugotavljanje izpolnjenosti drugega pogoja izjeme po 8. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ) opravi v okviru odločbe, s katero odloči o zahtevi prosilca po ZDIJZ. IP ugotavlja, da je organ v postopku 090-36/2019 odločal o zahtevi prosilca z odločbo št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019, v kateri je zavrnitev dostopa utemeljeval z izjemo varstva sodnega postopka in v okviru zatrjevanja te izjeme se je opredelil do obeh kumulativno izpolnjenih pogojev. Opredelitev do drugega pogoja (ali bi razkritje škodovalo izvedbi postopka) je bila opravljena znotraj navedene odločbe (str. 2), s čimer je organ prosilki posredoval tisti dokument, ki ga je zahtevala, torej dokument, ki vsebuje izveden škodni test. Organ tako ni bil dolžan, niti se od njega ni pričakovalo, da izvede posebni škodni test v obliki samostojnega dokumenta, zaradi česar, na podlagi pregleda celotnega popisa v zadevah št. 090-36/2019 in št. 0612-98/2013 ter upoštevaje zgoraj navedeno, ni nobenega dvoma, da organ z morebitnim drugačnim dokumentom ne razpolaga in da je prosilki posredoval edini škodni test, ki ga je bil dolžan izvesti (tj. obrazložitev drugega pogoja izjeme po 8. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, kar je organ storil v okviru odločbe, s katero je odločil o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja). Pričakovanje prosilke, da se bo organ opredelil do tega, da škodnega testa nikoli ni izvedel, je tako neutemeljeno, saj je bil škodni test izveden, dokument, ki škodni test vsebuje, pa je bil prosilki tudi posredovan.

Navedbe prosilke, s katerimi ta zatrjuje, da je pravdni postopek sedaj pravnomočno zaključen, za konkretni postopek niso pravno relevantne, saj IP v tem postopku ne presoja pravilnosti izvedenega škodnega testa, niti tega, ali je sodni postopek sedaj še v teku, temveč presoja zgolj konkretno zadevo, tj. dostop do škodnega testa, glede katerega je organ prosilki omogočil delni dostop.

IP je na podlagi vsega navedenega ter na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. IP v pritožbenem postopku tudi ni zasledil bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Upoštevanje navedeno, je IP odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka