prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval sklepe o kaznovanju posameznikov, ki izpolnjujejo kriterije, navedene v zahtevi prosilca in vse referate, ki jih je organ napisal z namenom javne predstavitve težav v postopkih organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s sklepi, ki bi izpolnjevali vse kriterije, ki jih je v zahtevi navedel prosilec, prav tako pa ne vodi evidence napisanih prispevkov s strani zaposlenih pri organu. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, jih prosilcu ne more posredovati, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. 

ODLOČBA:

Številka: 090-142/2021/3

Datum: 28. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 4. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-121 z dne 20. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O :

1. Pritožba prosilca z dne 24. 4. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-121 z dne 20. 4. 2021, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 21. 3. 2021 od organa zahteval informacije javnega značaja, in sicer:

1. ftk. dokumentov ali sklepov zadnjih petih primerov, iz katerih bo razvidno kaznovanje organa po 500 € za osebe, ki se ne pišejo »…«,
2. ftk. referatov, katerih avtorji so zaposleni pri organu, so bili spisani v zadnjih 10 letih z namenom javno predstaviti težave, ki jih povzročajo stranke v procesu Zakona o splošnem upravnem postopku oz. inšpekcijski zavezanci v procesu ne/delovanja organa (npr. Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor« iz leta 2011, avtorica ….

Organ je dne 20. 4. 2021 izdal odločbo št. 090-1/2021-121 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da je v uradni evidenci za beleženje dokumentarnega gradiva (INSPIS) preveril, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz 1. tč. zahteve prosilca, in iskal z iskalnimi kriteriji »iskanje dokumentov«, »sklep: denarna kazen« (vrsta dokumenta) in »denarna kazen 500 EUR« (kratka vsebina) in ugotovil, da zahtevanih dokumentov ni. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil, saj manjka en od pogojev, to je razpolaganje z informacijo. Glede zahteve prosilca iz 2. tč. je organ zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja, saj ne izvira iz delovnega področja organa. Naloge organa so navedene v Uredbi o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 35/15, s spremembami), med katerimi ni pisanja strokovnih člankov.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 24. 4. 2021 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da je iz odločbe očitno, da organ ni izdal nikomur drugemu primerljive kazni 500 € v zadnjih treh letih, kar izkazuje neenakopravno obravnavo inšpekcijskih zavezancev. Od organa tudi želi, da se uradno opredeli do dejstva, ali javno predstavljena znanstvena/strokovna ekspertiza strokovne …, ki nosi naslov »…«, iz leta 2011, predstavlja po vsebini in naslovu dokument, ki izvira iz delovnega področja organa, saj so v sami vsebini navedeni podatki, ki predstavljajo bazo podatkovne materije samega organa. Dokument je avtorica po neuradnih informacijah pisala v službenem času in prejela posebno plačilo iz proračuna organa oz. od davkoplačevalcev. Prosilec je še navedel, da je bil zahtevani dokument predstavljen na letnem zboru državnih uradnikov v Portorožu leta 2011. Dokument je tudi v celoti priložil pritožbi in od IP zahteval, da mu pomaga pridobiti uradni podatek, ali je navedeni dokument edini tovrstni dokument na osnovi podatkovne materije organa, ki je nastal za potrebe utišanja, ustrahovanja oz. nevtralizacije prosilca.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-1/2021-134 z dne 28. 4. 2021

Pritožba je neutemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede pritožbe zoper 1. točko izreka izpodbijane pritožbe

Organ je v tem delu zavrnil zahtevo prosilca zaradi neobstoja dokumenta, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z dokumenti oz. sklepi, zadnjih pet primerov, iz katerih bi bilo razvidno kaznovanje organa po 500 EUR za osebe, ki se ne pišejo ….

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, prosilec pa v pritožbi ni navedel nobenega razloga, ki bi dokazoval nasprotno. Organ je v postopku pojasnil, da je v evidenci dokumentarnega gradiva (INSPIS) opravil poizvedbe in iskal dokumente po časovnem kriteriju za zadnja 3 leta (leto 2021, 2020, 2019) z iskalnimi kriteriji »Sklep: denarna kazen« (vrsta dokumenta) in »denarna kazen 500 EUR« (kratka vsebina), vendar je ugotovil, da navedenih dokumentov v evidenci ni. IP je tudi pregledal izpise organa iz baze INSPIS, iz katerih izhaja, da noben od zadetkov ne ustreza vsem kriterijem, ki jih je v zahtevi postavil prosilec (časovni kriterij, višina denarne kazni in da subjekt nima priimka …). IP dalje ugotavlja, da iskanje z izrazom »denarna kazen 500 EUR« ne ponudi nobenih zadetkov, ob iskanju z izrazom »denarna kazen« pa iskalnik najde določene zadetke, vendar nobenega zadetka, ki bi ustrezal kriterijem, postavljenim v zahtevi prosilca. Ker informacijski sistem ob vnosu iskalnih kriterijev, ki jih je navedel prosilec, ne najde ustreznih zadetkov, je odločitev organa, da ta ne razpolaga z zahtevano informacijo, pravilna.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Odločitev organa iz 1. tč. izreka izpodbijane odločbe je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Glede pritožbe zoper 2. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP ugotavlja, da je organ z 2. tč. izreka izpodbijane odločbe zavrnil 2. tč. zahteve prosilca, v kateri je prosilec zahteval referate, napisane v zadnjih 10 letih, katerih avtorji so zaposleni pri organu in katerih namen je javno predstaviti težave, ki jih povzročajo stranke po ZUP oz. inšpekcijski zavezanci v postopkih organa, pri čemer je kot primer citiral konkretni dokument. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z navedbo, da pisanje strokovnih člankov ne sodi med naloge organa po Uredbi o organih v sestavi ministrstev. Prosilec v pritožbi poziva IP, da se opredeli do dejstva, ali dokument, ki ga je priložil pritožbi, sodi v delovno področje organa. Po navedbah prosilca gre za dokument, ki ga je …, kot zaposlena pri organu, predstavila na zboru državnih uradnikov v Portorožu leta 2011 in po neuradnih informacijah prejela tudi posebno plačilo iz proračuna organa oz. davkoplačevalcev. Prav tako želi pridobiti podatek o tem, ali je navedeni članek edini dokument, ki je nastal za potrebe utišanja, ustrahovanja ali nevtralizacije prosilca. Prosilec v pritožbi tudi obširno navaja negativna vrednostna stališča do delovanja organa in pri organu zaposlenih oseb, ki jih IP svoji odločbi ni povzemal.

IP je opravil telefonski razgovor z organom, v katerem je slednji pojasnil, da organ ni organiziral nobene konference ali posveta, v okviru katerega pri pripravil strokovne članke, katerih namen bi bilo predstaviti težave, ki jih organu povzročajo stranke postopkov. Organ tudi ne vodi evidence strokovnih člankov oz. referatov, ki so jih pripravili njegovi zaposleni v okviru sodelovanja na konferencah, posvetih, delavnicah ipd., saj teh člankov ne vnese v evidenco dokumentarnega gradiva.  Prosilec je pritožbi priložil članek, ki ustreza njegovi zahtevi, vendar že iz njegove pritožbe izhaja, da gre za prispevek na konferenci državnih uradnikov, ki je bila organizirana leta 2011 v Portorožu, pri čemer IP ugotavlja, da se navedbe prosilca nanašajo na XVIII. dneve slovenske uprave, ki so leta 2011 potekale v Portorožu in katerih organizator ni bil organ, temveč Fakulteta za upravo.

Glede na pojasnila organa, da ta ne organizira dogodkov, na katerih bi razpravljal o tematiki, ki jo je v zahtevi navedel prosilec, hkrati pa ne vodi evidence, kdo od zaposlenih je s prispevkom sodeloval na strokovnih posvetih ali konferencah, niti ne vodi evidence navedenih prispevkov, IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga.

Kot že pojasnjeno, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Glede na to, da organ ne vodi evidence člankov ali referatov, ki so jih napisali njegovi zaposleni, hkrati pa ni dolžan vsebinsko prebrati vseh zbornikov in revij, s katerimi razpolaga, da bi ugotovil, ali se kateri od člankov vsebinsko nanaša na zahtevo prosilca, je IP ugotovil, da je prosilčeva pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

V obravnavni zadevi je nesporno, da prosilec z enim od člankov, ki ustreza njegovi zahtevi, že razpolaga, saj ga je priložil sami pritožbi. Slednje pa ne dokazuje tega, da z navedenim člankom razpolaga tudi sam organ, niti tega, da je dokument nastal v okviru delovnega področja samega organa, saj gre za predstavitev prispevka na dogodku, ki ga ni niti organiziral niti vodil organ. Zgolj dejstvo, da se dokument vsebinsko nanaša na dejavnost organa, pa ne pomeni, da gre za dokument, ki sodi v delovno področje organa.

IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, torej tudi v zvezi z vsemi izobraževanji in svetovanji, ki jih je organ izvedel v zvezi s svojim področjem dela. Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (poročilo je dostopno na: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/205.htm), ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Opredelitve, ki se pojavljajo v teoriji, so torej zelo široke in ne izključujoče; opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje organ.

Glede na to, da organ v zvezi s svojim delom ali v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi ni izvedel nobenega javnega dogodka, rezultat katerega bi bili referati, ki ustrezajo vsebini prosilčeve zahteve, prav tako pa morebitnih člankov zaposlenih nima zavedenih v sistemu dokumentarnega gradiva, IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Glede na to, da morajo biti za obstoj informacije kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer da gre za informacijo iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki, IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je ugotavljanje obstoja preostalih kriterijev informacije javnega značaja nepotrebno. Posledično se IP ni podrobneje opredeljeval glede pritožbenih navedb prosilca, s katerimi je ta utemeljeval, da dokument, ki ga je priložil pritožbi, sodi v delovno področje organa.

IP zaključuje, da je izrek v 2. tč. izpodbijane odločbe zakonit (zahteva se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi, saj se je organ v odločbi skliceval na dejstvo, da dokument ne sodi v delovno področje organa, IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pravilni razlog za zavrnitev dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil in v odločbi navedel pravilne razloge.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka