prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do podatkov oz. dokumentov v zvezi s konkretnim posameznikom, ki je bil zaposlen pri organu. Organ je ugotovil, da v zvezi s podatki posameznika razpolaga z njegovo personalno mapo, zato je prosilcu omogočil seznanitev z dokumenti, ki so bili v personalni mapi, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov. Prosilec se je pritožil, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih informacij ter da je na dokumentih neupravičeno prekril podatka o smeri študija in datumu zavora diplomske naloge. V pritožbenem postopku je  IP pri organu opravil ogled in camera, pri tem vpogledal v personalno mapo posameznika in ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, ter da je oba podatka prekril skladno z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pritožbo prosilca je IP zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-138/2021/5

Datum: 12. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 13. 4. 2021, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-14/2021-4 z dne 31. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 4. 2021 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-14/2021-7 z dne 31. 3. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 19. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (datirana z dne 22. 4. 2019, op. IP), v kateri je zaprosil za posredovanje informacij in dokumentov o …, nekdanjem štipendistu in zaposlenem v RSLO, večkratnem ministru za obrambo, in sicer:

• podatki o študiju na FSPN, smer SLO in DS,
• podatki o njegovem štipendiranju s strani RSLO,
• o pripravništvu na RSLO, ocena, mnenje, pripombe,
• o zaposlitvi na RSLO,
• varnostna preverka,
• aktivnosti in članstvo v OO ZK RSLO,
• delovna ocena,
• status rezervista v JLA in TO – vsa napredovanja, ocene,
• vojaška praksa v JLA kot študent SLO,
• pogodbe o zaposlitvi kot Republiškega sekretarja za SLO,
• pogodbe o zaposlitvi kot ministra za obrambo,
• postopki zoper njega,
• podatki o službenih potovanjih v ZDA v vlogi ministra za obrambo (kdaj, namen).

Organ je z odločbo, št. 090-14/2021-7 z dne 31. 3. 2021, zahtevo prosilca delno zavrnil, še prej pa 25. 1. 2021 izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-14/2021-2. Organ je ugodil zahtevi za sledeče dokumente (1. točka izreka):

• sklep Vlade RS, št. 038-46/98-14 z dne 21. 9. 2000,
• predlog MO, št. 870-00-43/2000 z dne 14. 9. 2000,
• sklep Vlade RS, št. 803-01/98-10 z dne 27. 7. 2000,
• predlog MO, št. 870-00-43/2000 z dne 22. 6. 2000,
• dopis MO, št. KAB/MZ-307 z dne 14. 4. 1993,
• dopis MO, št. KAB/DM-250 z dne 1. 4. 1993
• odločba o plači MO, št. 90-2/2000-M z dne 20. 6. 2000,
• dopis MO, št. K/DČI-123-2343/84 z dne 27. 5. 1994,
• odločba Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, št. 90-2/92 z dne 28. 5. 1993,
• odločba RSLO, št. 11/260 z dne 28. 10. 1982,
• odločba RSLO, št. 11/185 z dne 26. 7. 1982.

Zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je delno zavrnil dostop do sledečih dokumentov (2. točka izreka):

• pogodba o štipendiranju, št. 67-1/78 z dne 28. 9. 1978, kjer je prekril datum rojstva, naslov prebivališča, kraj bivanja, smer študija;
• odločba RSLO, št. 11/4 z dne 6. 1. 1982, kjer je prekril datum rojstva, naslov prebivališča, kraj bivanja;
• potrdilo Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, št. 7566/82-id z dne 29. 6. 1982, kjer je prekril datum in kraj rojstva, smer študija in datum zagovora diplomske naloge;
• izpis o napredovanjih, kjer je prekril EMŠO;
• izpis o služenju vojaškega roka, kjer je prekril EMŠO in naslov bivanja.

Ker je po opravljenem pregledu dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve, ugotovil, da z vsemi zahtevanimi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki, je zaradi njihovega neobstoja zavrnil dostop do sledečih dokumentov (3. točka izreka):

• o štipendiranju s strani RSLO,
• ocena, mnenje, pripombe v zvezi s pripravništvom,
• varnostna preverka,
• aktivnosti in članstvo v OO ZK RSLO,
• delovna ocena,
• status rezervista v JLA in TO, ocene,
• postopki zoper Janeza Janšo,
• vojaška praksa v JLA kot študent SLO.

Prosilec je 13. 4. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-14/2021-7 z dne 31. 3. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, ker je bil mnenja, da mu je organ neutemeljeno zavrnil dostop do podatka o smeri študija na pogodbi o štipendiranju ter do podatka o smeri študija in datumu zagovora diplomske naloge na potrdilu Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Prosilec je glede dokumentov v zvezi z navedenim posameznikom, ki mu jih organ ni posredoval, ker z njimi ne razpolaga, ugotavljal, da mu je nezakonito zavrnil dostop do:

• podatkov in dokumentov o izpolnjevanju študijskih obveznosti, ker bi mu moral posredovati dokazila o statusu študenta oz. absolventa in dokazila o opravljenih študijskih obveznostih in uspehu (b. alineja 3. člena pogodbe o štipendiranju);
• podatkov o njegovi zaposlitvi v RSLO od 1. 1. 1982 do 1. 11. 1982, v tem času je bil tudi član OOZKS, ki morajo biti v kadrovski mapi,
• podatkov iz leta 1982 o disciplinskem prekršku in disciplinskem postopku na RSLO,
• podatkov, da je 7. 7. 1982 na RSLO opravil strokovni izpit, kar je razvidno iz posredovane odločbe RSLO, št. 11/185 z dne 26. 7. 1982, ki morajo biti v kadrovski mapi,
• podatkov, da se je 16. ali 17. maja 1990 ponovno zaposlil na RSLO kot Republiški sekretar za ljudsko obrambo,
• podatkov, da je bil junija 1991 imenovan v ministra za obrambo,
• dogovora s Hrvaško o medsebojnem varnostnem sodelovanju, saj je iz javnih podatkov znano, da je kot republiški sekretar za obrambo RS podpisal to mednarodno pogodbo,
• zapisnikov sej Sveta za obrambo pri Predsedstvu RS, na katerih je sodeloval v letih od 1991 do 1994, tudi v avgustu 1991 in v juniju 1992, na katerih je Svet za obrambo sklenil prodajo orožja Hrvaški in BiH,
• dokumenta, da je končal študij 18. 12. 1981, kar je razvidno iz posredovanega izpisa evidence o služenju vojaškega roka,
• dokumentov o imenovanju v desetnika (odredba, št. 31/62-81 z dne 2. 4. 1981) in napredovanju v podporočnika (odredba, št. 833/212-94 z dne 19. 5. 1994), kar je razvidno iz posredovanega izpisa iz evidence o napredovanju,
• dokumentov o postopkih, ki so se vodili zoper njega od 1. 1. 1981 naprej na RSLO in MORS do razrešitve kot ministra za obrambo 29. 3. 1994,
• dokumentov o služenju vojaškega roka - o stažiranju kot študenta SLO,
• dokumentov o razporeditvi v rezervno sestavo TO ali JLA,
• dokumentov o prevzemu funkcije republiškega sekretarja za ljudsko obrambo od prejšnjega sekretarja dne 16. 5. 1990,
• dokumentov o primopredaji funkcije ministra za obrambo 30. 3. 1994 med njim in Jelkom Kacinom,
• dokumentov o varnostnih preverkah pri sklenitvi štipendiranja, pri zaposlitvi na RSLO s 1. 1. 1982, pri drugih prevzemih funkcij,
• dokumentov o disciplinskih, predkazenskih postopkih, kazenskih ovadbah in kazenskih postopkih, ki so se vodili na RSLO in MORS zoper njega.

Zaradi nezakonitega postopanja je prosilec za uradno osebo organa zahteval odgovornost za prekršek po 39. členu ZDIJZ.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-14/2021-6 z dne 26. 4. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja in ugotavljanja vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je IP 29. 6. 2021 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, t.i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 090-138/2020/3. Organ je vztrajal, da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil, ker z vsemi zahtevanimi podatki ne razpolaga in ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ  oz. ker zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na pritožbene navedbe je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, ter ali je ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do podatka o smeri študija ter datuma zagovora diplomske naloge zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po navedenih določbah morajo biti torej izpolnjeni trije osnovni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer (1) informacija izvira iz delovnega področja organa, (2) organ z njo razpolaga ter (3) informacija se nahaja v materializirani obliki. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

Na ogledu in camera, ki ga je IP opravil 29. 6. 2021, je organ glede pritožbenih navedb o neposredovanih dokumentih pritrdil ugotovitvam iz izpodbijane odločbe, da z njimi ne razpolaga. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je pojasnila, da je v 3. točki izreka izpodbijane odločbe navedla podatke in dokumente, ki jih je prosilec zahteval, vendar organ z njimi ne razpolaga. Na vprašanje IP, na kakšen način je organ identificiral celotno zahtevano dokumentacijo, je uradna oseba pojasnila, da se je obrnila na pomoč v službo za kadrovske zadeve, kjer je prejela personalno mapo posameznika, v službo za splošne zadeve, ki vodi stalno zbirko, na direktorat za obrambne zadeve, ki vodi različne evidence, npr. o služenju vojaškega roka ter na obveščevalno varnostno službo, kjer je preverila podatke o varnostnih zadržkih oz. disciplinskih in drugih postopkih, uvedenih zoper delavca.

Organ je v 3. točki izreka izpodbijane odločbe navedel podatke in dokumente, ki jih je prosilec zahteval, vendar organ z njimi ne razpolaga, in sicer dokument o štipendiranju s strani RSLO, ocena, mnenje, pripombe v zvezi s pripravništvom, varnostna preverka, aktivnosti in članstvo v OO ZK RSLO, delovna ocena, status rezervista v JLA, TO, ocene, postopki zoper posameznika, vojaška praksa v JLA kot študent SLO. V zvezi z navedenimi dokumenti je IP na ogledu in camera vpogledal v personalno mapo posameznika in ugotovil, da navedenih dokumentov oz. podatkov personalna mapa ne vsebuje. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je organ med dokumente, s katerimi ne razpolaga, uvrstil tudi dokument o štipendiranju s strani RSLO, čeprav ga je prosilcu posredoval, saj je naštet v prvi alineji 2. točke izreka izpodbijane odločbe kot pogodba o štipendiranju, je uradna oseba pojasnila, da posredovana pogodba o štipendiranju ni bila sklenjena s strani RSLO, ampak s strani Skupščine SR Slovenije, Izvršnega sveta. Drugih pogodb o štipendiranju personalna mapa ne vsebuje. Na vprašanje IP v zvezi z obstojem podatkov in dokumentov o izpolnjevanju študijskih obveznosti, s posredovanjem dokazil o statusu študenta oz. absolventa in dokazili o opravljenih študijskih obveznostih in uspehu (vse navedeno v b. alineji 3. člena pogodbe o štipendiranju, št. 67-1/78 z dne 28. 9. 1978) je uradna oseba odgovorila, da je v personalni mapi zgolj pogodba o štipendiranju, št. 67-1/78 z dne 28. 9. 1978, in dokazil ni. Na vprašanje IP, ali v kadrovski mapi obstajajo dokumenti o tem, da je bil posameznik zaposlen v RSLO od 1. 1. 1982 do 1. 11. 1982 in da je bil v tem času tudi član OOZKS na RSLO, je uradna oseba odgovorila, da ne. S vpogledom v kadrovsko mapo se je IP prepričal o resničnosti navedb.

V kadrovski mapi posameznika ali drugih zbirkah dokumentarnega gradiva pri organu prav tako ni sledečih dokumentov, za katere prosilec domneva, da bi morali biti, in sicer:

• v zvezi z disciplinskim postopkom v letu 1982,
• potrdila o opravljenem strokovnem izpitu 7. 7. 1982 (kot razvidno iz posredovane odločbe RSLO, št. 11/185 z dne 26. 7. 1982),
• dokazila o ponovni zaposlitvi 16. ali 17. maja 1990 kot Republiški sekretar za ljudsko obrambo,
• dokumenta o imenovanju ministra za obrambo junija 1991,
• dokazila, da je 18. 12. 1981 končal študij,
• odredbe, št. 31/62-81 z dne 2. 4. 1981, iz katere je razvidno, da je postal desetnik,
• odredbe, št. 833/212-94 z dne 19. 5. 1994, o napredovanju v podporočnika,
• dokumentov o postopkih, ki so se vodili zoper posameznika od 1. 1. 1981 do 29. 3. 1994,
• dokumentov o služenju vojaškega roka - stažiranju kot študenta SLO,
• dokumentov o razporeditvi posameznika v rezervno sestavo TO ali JLA,
• dokumentov o prevzemu funkcije republiškega sekretarja za ljudsko obrambo od prejšnjega sekretarja Janka Kušarja 16. 5. 1990,
• dokumentov o varnostnih preverkah ob prevzemu različnih funkcij,
• dokumentov o disciplinskih in predkazenskih postopkih, o kazenskih ovadbah in kazenskih postopkih, ki so se na RSLO in MORS vodili zoper posameznika.

Glede pritožbenih navedb, da je iz posredovanega izpisa evidence o služenju vojaškega roka razvidno, da je posameznik 18. 12. 1981 končal študij, o čemer bi morali obstajati dokumenti, je IP ugotovil, da so neutemeljene. Iz evidence služenja vojaškega roka je namreč razviden predvideni datum zglasitve oz. datum ureditve in ne dejanski datum končanja študija. Prav tako iz evidence ne izhajajo nobeni zapisi o služenju vojaškega roka, kar je IP vodilo v zaključek, da o tem tudi ni nobenih dokumentov.

Iz vsega navedenega je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Tako je npr. nesporni razlog, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti o varnostnem preverjanju posameznika ob prevzemu različnih funkcij, tudi ta, da področni zakon[1] v zvezi z opravljanjem svoje funkcije posameznim funkcionarjem, med njimi npr. poslancem, predsedniku vlade, ministrom itd., omogoča dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja. IP je ugotovil, da so navedbe prosilca o obstoju (še) dodatne zahtevane dokumentacije neutemeljene. Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 29. 6. 2021, je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero tozadevno razpolaga, zato IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Navedbe organa so vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z ugotovitvami IP z ogleda in camera ter pregledom zahtevane dokumentacije, ki jo je organ predložil IP na vpogled v okviru tega postopka (npr. kadrovska mapa posameznika).

Glede sledečih dokumentov, ki jih je prosilec izpostavil v pritožbi, da bi organ z njimi moral razpolagati, pa mu jih ni posredoval, je uradna oseba na ogledu in camera vztrajala na trditvi, da niso bili predmet zahteve, ki jo je organ prejel 19. 1. 2021, in sicer:

• mednarodna pogodba - dogovor s Hrvaško o medsebojnem varnostnem sodelovanju, ki ga je Janez Janša podpisal kot Republiški sekretar za obrambo RS,
• zapisniki sej Sveta za obrambo pri Predsedstvu RS v avgustu 1991 in v juniju 1992, na katerih je svet sklenil prodajo orožja Hrvaški in BiH,
• dokumenti o primopredaji funkcije ministra za obrambo 30. 3. 1994 med Janezom Janšo in Jelkom Kacinom.

Tudi IP je glede teh naštetih dokumentov ugotovil, da niso bili predmet zahteve prosilca, ki jo je organ prejel 19. 1. 2021. Ker prosilec teh informacij ni zahteval, se v pritožbenem postopku glede tega ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka, razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi) zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. IP je tako zaključil, da je pritožba prosilca tudi v tem delu neutemeljena.

Ker je prosilec glede posredovanih dokumentov prerekal odločitev o prekritju podatka o smeri študija na pogodbi o štipendiranju ter do podatka o smeri študija in datumu zagovora diplomske naloge na potrdilu Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, je IP na ogledu in camera vpogledal v oba dokumenta, in sicer potrdilo, št. 7566/82-id z dne 29. 6. 1982, in pogodbo, št. 67-1/78 z dne 28. 9. 1978, ter ugotovil, da je oba podatka organ prekril skladno z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obstoj opisane izjeme morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora ustrezati definiciji osebnega podatka, ter (2) za razkritje osebnega podatka ne obstaja pravna podlaga (tj. da gre za varovan osebni podatek). Splošna uredba o varstvu podatkov^[2], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je dovoljeno razkriti osebne podatke in se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po ustaljeni upravnosodni praksi glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev, skladno s t. i. »doktrino pričakovane zasebnosti« ^[3], javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Po pregledu kadrovske mape posameznika in vseh uradnih dokumentov, ki so (še) dostopni, IP ni ugotovil, da bi bila dotična smer študija in datum zagovora diplomske naloge pogoj za zaposlitev, zato gre v takem primeru za varovan osebni podatek. Organ je tako pravilno uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, varovane podatke izločil iz zahtevanih dokumentov ter seznanil prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta, zato je IP pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.

IP ni sledil zahtevi prosilca o kaznovanju uradne osebe po 39. členu ZDIJZ, saj se lahko prekršek po navedeni določbi izvrši le z naklepom, česar IP v okviru pritožbenega postopka ni zaznal.

IP je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] 3. člen Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20).

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[3] T.i. »doktrino pričakovane zasebnosti« je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997.