prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije (testa interesa javnosti in/ali škodnega testa in/ali testa sorazmernosti), saj dokumenti, ki jih zahteva prosilec pri organu ne obstajajo. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa in pritožbo v celoti zavrnil. Ob tem je IP poudaril, da izvedba testa interesa javnosti in/ali škodnega testa in/ali testa sorazmernosti ne predstavlja izvedbe samostojnih dokumentov, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč je vezana na ugotovljeno dejansko stanje ter je del pravne presoje organa. IP je prosilcu v odločbi tudi pojasnil, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti ter da pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

ODLOČBA:

Številka: 090-134/2021/2

Datum: 25. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (dalje prosilec) z dne 7. 4. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. DODV-1 VSRU-48/2021-2 z dne 31. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 7. 4. 2021 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, DODV-1 VSRU-48/2021-2 z dne 31. 3. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ preko elektronskega sporočila, dne 5. 3. 2021, naslovil zahtevo, s katero je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje fotokopije dokumenta in/ali testa javnega interesa in/ali škodnega testa in/ali testa sorazmernosti v zvezi z »zatajitvijo uradnih strokovnih pravnih mnenj« z dne 7. 10. 2011 in dne 17. 10. 2011 glede zastopanja Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DODV-1 VSRU-48/2021-2 z dne 31. 3. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca ter v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ pojasnil definicijo informacije javnega značaja ter navedel, da posebni dokument, ki bi vseboval test javnega interesa, škodni test ali test sorazmernosti, za primer zastopanja Inšpektorata RS za okolje in prostor, s strani organa ni bil izdelan, niti za to ni potrebe, niti ni predpogoj za zastopanje organov pred sodišči v skladu s predpisi. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo dne 7. 4. 2021, v kateri je navedel, da oporeka izpodbijani odločbi, saj je prepričan, da zanikanje uradnih pravnih strokovnih mnenj inštitucije, ki jo predstavlja posamezni državni odvetnik, ni odraz odvetnika samega, temveč mora biti sprejeta odločitev »na višjem nivoju«, glede katere bi moral obstajati uradni zaznamek/dokument. Prosilec IP prosi, da ukrepa v skladu s pooblastili.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV-1 VSRU-48/2021-4 z dne 23. 4. 2021, poslal v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga s fotokopijami dokumenta in/ali testa javnega interesa in/ali škodnega testa in/ali testa sorazmernosti v zvezi z »zatajitvijo uradnih strokovnih pravnih mnenj« z dne 7. 10. 2011 in dne 17. 10. 2011 glede zastopanja Inšpektorata RS za okolje in prostor.

IP uvodoma pojasnjuje, da izvedbe testa javnega interesa, škodnega testa in testa sorazmernosti, ne predstavljajo samostojnih dokumentov, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč so testi vezani na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavljajo meritorni oz. vsebinski razmislek organov, ki so del njihove pravne presoje. Iz veljavne zakonodaje tako ni niti obvezno določeno niti predvideno, da bi se test javnega interesa, škodni test ali test sorazmernosti moral pripravljati pisno ter samostojno, niti IP-u ni poznana tovrstna praksa postopanja pri drugih organih. Iz tega razloga ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajali dokumenti, ki jih zahteva prosilec. IP tudi poudarja, da izhajajoč iz 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17) ne izhaja da bi organ bil dolžan izvesti test javnega interesa, škodni test in/ali test sorazmernosti glede zastopanja državnih organov pred sodišči oz. glede morebitnih sprememb stališč, prakse in/ali pravnih mnenj, kot si napačno razlaga prosilec.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Zgolj pavšalnega navajanja (npr. da je prosilec »prepričan, da zanikanje uradnih pravnih strokovnih mnenj inštitucije, ki jo predstavlja posamezni državni odvetnik, ni odraz odvetnika samega, temveč mora biti sprejeta odločitev »na višjem nivoju«, glede katere bi moral obstajati uradni zaznamek/dokument«), da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, IP ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga.

Glede na vse zgoraj navedeno IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Upoštevaje nevedno je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. IP v pritožbenem postopku tudi ni zasledil bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Upoštevanje navedeno, je IP odločil, kot izhaja iz izreka.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka