prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Organ je prosilcu v zahtevanih dokumentih zavrnil dostop do posameznih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov in tajnosti vira. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je elektronski naslov ravnatelja prosto dostopen na spletnih straneh javnega zavoda, zato je, upoštevaje drugi odstavek 106. člena ZVOP-1, organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevani dokument tudi s tem podatkom. Glede na to, da je prosilec v pritožbi navedel, naj organ preveri, ali je odločil o vseh zahtevanih dokumentih, ter je pri tem izpostavil dokumenta dveh zadev, se je IP opredelil še do pojma informacije javnega značaja v obravnavanem primeru. Ugotovil je, da organ z drugimi dokumenti, kot s temi, o dostopu do katerih je odločil, ne razpolaga v materializirani obliki. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.

ODLOČBA:

Številka: 090-1/2022/2

Datum: 25. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 12. 2021, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-036/2021/7 z dne 28. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 12. 2021 se delno ugodi in se odločba Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-036/2021/7 z dne 28. 12. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument št. 0613-2439/2021-5, na način, da mu posreduje še podatke o elektronskem naslovu ravnatelja.«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 2. 11. 2021 od organa zahteval posredovanje vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam ali v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih organov oziroma oseb v povezavi z OŠ …, in sicer v obdobju od 1. 1. 2021 do dneva priprave dokumentacije, vključno s prilogami, popisi spisov postopkov, spremnih dopisov in dokazil o prejemu dokumentov, poslanih preko vseh oblik poštnih pošiljk (vse za zahtevano obdobje). Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko, na naveden naslov e-pošte.

Organ je s sklepom, št. 090-36-2021/2 z dne 8. 11. 2021, zaradi obsežnosti gradiva, podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij do 30. 12. 2021.

Organ je nato odločil z odločbo št. 090-036/2021/7 z dne 28. 12. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih informacij delno zavrnil. Upoštevajoč definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je organ najprej ugotovil, da je ob prejemu zahteve 2. 11. 2021 razpolagal z dokumenti inšpekcijskih postopkov, ki so bili prosilcu posredovani z izrekom izpodbijane odločbe, nato pa je izpostavil delni dostop po določbi 7. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da so bili prosilcu posredovani vsi zahtevani dokumenti z izločenimi osebnimi podatki in podatki, ki izkazujejo vir prijave. Prosilcu tako niso bili posredovani elektronski naslovi in mobilne telefonske številke v dokumentih, navedenih v izreku 1. točke izpodbijane odločbe. V zvezi s tem je izpostavil določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. To podlaga predstavljata Splošna uredba (EU)  2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator,  ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno,  gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov). O javnosti elektronskih naslovov je IP odločal že večkrat (tako na področju varstva osebnih podatkov kot na področju dostopa do informacij javnega značaja) in zavzel stališče, da gre v primerih elektronskih naslovov zaposlenih za varovane osebne podatke, ki niso v neposredni zvezi z izvajanjem nalog iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Upoštevaje navedeno, imajo zaposleni v tem delu pravico do zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi in telefonske številke niso posredovani javnosti. Z vidika namena ZDIJZ je bistveno, da je javnosti omogočen način, da lahko stopi v stik z javnimi uslužbenci. To pa je izpolnjeno, kolikor so javnosti npr. na razpolago preko telefonske centrale organa oziroma preko telefonskih številk in elektronskih naslovov, ki so javno dostopni na spletu ipd. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ, kot delodajalec, o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, vendar pa zaposleni s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi, ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu, v krog katere sodijo tudi njihov elektronski naslov in telefonske številke. Iz tega razloga je organ ob posredovanju zahtevanih dokumentov prekril elektronske naslove posameznikov. Pri pregledu dokumentacije pa je pooblaščena oseba ugotovila še, da organ razpolaga tudi z dvema inšpekcijskima zapisnikoma o inšpekcijskem pregledu Zdravstvenega inšpektorata št. 06120-3801/2021 in 06120-381/2021/5. Zvezi s tem je organu preveril morebiten obstoj izjem od prostega posredovanja informacij javnega značaja. Na podlagi odgovora št 09102-17/2021-2 z dne 7. 12. 2021 so bili iz zapisnikov izločeni varovani osebni podatki, kot izhaja iz petnajste in šestnajste alineje prvega odstavka točke 1. odločbe. Zaradi varovanja vira prijave pa so iz posredovane dokumentacije izločeni vsi podatki, ki bi lahko izkazovali vir prijave, torej osebno ime, naslov, elektronske naslovi, pa tudi vsi zapisi, ki bi lahko na kakršen koli način izkazovali vir prijave, tudi s poznavanjem okoliščin primera. V delu so iz pobude izločene tudi priloge dokumentov z njihovimi poimenovanji, saj bi lahko na podlagi pregleda vseh podatkov, morebitnega dostopa do njih, že sami po sebi ter v kombinacijah omogočili popolno določljivost posameznika oziroma posameznice. V zvezi z navedenim je nato organ izpostavil določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na tajnost vira, in v zvezi s to določbo še 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN)[2]. Ker se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, med tem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, med tem ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDUZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična oseba kot pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Organ mora ob izdaji odločbe odločiti tudi o posebnih stroških, ki so nastali v zvezi z odločanjem v upravnem postopku oziroma v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja po ZDIJZ. O tem je odločal v točki 2. izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je vložil pritožbo z dne 29. 12. 2021, ker se ne strinja z odločitvijo organa, da so elektronski naslovi ravnateljev varovani osebni podatki, saj je elektronski naslov ravnatelja javno objavljen na spletih straneh šole. Poleg tega mu je organ v dokumentu št. 0613-2439/2021-12 ravnateljev elektronski naslov posredoval. Nadalje je prosil organ, da ponovno preveri, če razpolaga še s kakšno informacijo javnega značaja, ki bi ustrezala njegovemu zahtevku in je doslej v postopku 090-036/2021 še ni obravnaval. Iz dokumenta 0611-99/2021/3 izhaja, da je organ v OŠ … 2. 3. 2021 izvedel nadzor, vendar prosilcu dokumentov ni posredoval, zato je prosilec prosil, da mu jih posreduje. Nadalje je navedel še, da iz dokumenta št. 0611-428/2021-2 izhaja, da je organ v OŠ … opravil izredni inšpekcijski nadzor, katerega dokumentov mu prav tako ni posredoval, zato organ poziva tudi v zvezi s tem nadzorom, da mu jih posreduje.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-36/2021/9 z dne 3. 1. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumentacijo spisa zadeve 090-36/2021, tudi predmetne dokumente. Ob odstopu pritožbe je navedel še, da so bili prosilcu posredovani vsi dokumenti postopka. V zvezi z izpostavljenima zapisnikoma nadzorov pa je organ navedel, da je v tem obdobju pri različnih zavezancih z namenom ugotavljanja prekrškov po Zakonu o nalezljivih boleznih in takrat veljavnih Odlokih o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužb in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV opravil preglede, vendar prekrški niso bili zaznani, zato ni nastalih dokumentov.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ prosilcu zavrnil dostop do elektronskih naslovov ravnateljev. Prosilec pa meni tudi, da organ ni odločil o dostopu do vsaj dveh dokumentov.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

Sporno v obravnavanem primeru je, ali je podatek o elektronskem naslovu ravnatelja, dostop do katerega je organ prosilcu zavrnil, prosto dostopna informacija javnega značaja. Sporno pa je tudi, ali je organ odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov.

IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

Ker je prosilec med drugim v pritožbi izpostavil dvom, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov ter pri tem izpostavil vsebino dokumentov št. 0611-99/2021/3 in št. 0611-428/2021-2, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Upoštevaje navedeno in po vpogledu v posredovano dokumentacijo IP v obravnavanem primeru zaključuje, da organ z drugimi dokumenti, kot s temi, o dostopu do katerih je odločil, ne razpolaga v materializirani obliki. IP namreč nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je namreč prosilcu posredoval zahtevane dokumente, razen v delu, v katerem jih je prekril zaradi varstva osebnih podatkov in tajnosti vira. Polega tega pa je navedbam organa, da z drugimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, mogoče slediti tudi zato, ker iz posredovanih popisov posameznih zadev ne izhaja, da bi obstajali še drugi dokumenti. IP pa tudi sicer ocenjuje utemeljitev organa o tem, zakaj drugi dokumenti v zvezi z izrednim nadzorom niso nastali, kot popolnoma ustrezno. Ob tem IP pripominja, da npr. iz dokumenta št. 0611-428/2021-2 izhaja nadaljnje postopanje inšpektorja, ki izrednega nadzora ni mogel opraviti, in tudi razlogi, zakaj ga ni mogel opraviti. Dostop do vsebine tega dokumenta je organ prosilcu omogočil, kar izhaja že iz samih navedb prosilca. Prav tako tudi iz dokumenta št. 0611-99/2021/3, s katerim prosilec prav tako razpolaga, izhaja odločitev organa o pobudi. IP tako sledi navedbam organa, da prekrški niso bili zaznani in zato ni nastalih dokumentov, kar pomeni, da je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. Da je organ tudi v drugih posameznih zadevah, pri katerih ni bilo zapisnika, zadevo zaključil z uradnim zaznamkom, pa izhaja tudi iz drugih zadev.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokument, s katerim v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal.

IP se tako opredeljuje še do dostopa do elektronskega naslova ravnatelja z vidika izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema varstva osebnih podatkov

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki jo je izpostavil že organ. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in  tako v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov, ki jo je izpostavil v izpodbijani odločbi že organ, IP sledi oceni organa, da predstavlja elektronski naslov ravnatelja osebni podatek.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih dokumentov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga za razkritje podatka o elektronskem naslovu ravnatelja.

Odločitev IP sledi določbi drugega odstavka 106. člena ZVOP-1, ki določa, citirano: »Upravljavci osebnih podatkov lahko javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja.

V primerih, pri katerih pa navedene zakonske določbe ni mogoče uporabiti, pa velja, da podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu e-pošte niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi praviloma niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[3] Ker IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je elektronski naslov ravnatelja prosto dostopen na spletnih straneh javnega zavoda, je organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevani dokument tudi s tem podatkom.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[4] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1]  Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[2] Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14.

[3] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.