prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do "Evidence vstopov in izstopov iz stavbe sodišča na naslovu Slovenska cesta 41, v Ljubljani za obdobje od 1. 8. 2020 do 1. 2. 2021; in sicer samo v delu vsebine vstopov in izstopov odvetnikov (odvetnika - ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa)", zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. V pritožbi se je prosilec skliceval na prakso IP, z vidika, da je IP že večkrat navedel, da "odvetnik ni varovan osebni podatek", vendar je po oceni IP prosilec pri tem očitno spregledal, da je navedena trditev vselej v povezavi z opravljanjem odvetniškega poklica, torej ko odvetnik nastopa v povezavi z opravljanjem odvetniške dejavnosti, kot npr. pooblaščenec določene stranke. V konkretnem primeru pa gre za povsem drugačno okoliščino, saj evidenca obiskovalcev, ki je predmet presoje, nima nobene zveze z opravljanjem kakršne koli dejavnosti, temveč predstavlja zgolj popis fizičnih oseb, ki so vstopile v stavbo sodišča oz. izstopile, kar velja tudi za podatke odvetnika. Povedano drugače, samo dejstvo, da je v »evidenco obiskovalcev« poleg imena in priimka navedeno še »odvetnik«, ne pomeni, da je konkretni posameznik izgubil pravico do varovanih osebnih podatkov. IP je opozoril, da odvetnik  lahko nastopa v dveh vlogah, kot fizična oseba (v smislu posameznika po Splošni uredbi o varstvu podatkov oz. po ZVOP-1) in kot oseba pri opravljanju pridobitne dejavnosti, pri čemer obeh vlog ni mogoče enačiti. Gre za dve samostojni in neodvisni vlogi. Zato je treba v vsakem primeru posebej presojati, v kakšni vlogi odvetnik nastopa. Treba je torej ločiti fizično osebo od opravljanja dejavnosti, in v konkretnem primeru evidenca obiskovalcev predstavlja popis fizičnih oseb, torej vsakdo nastopa kot posameznik in v lastnem imenu in ne v sferi opravljanja dejavnosti, zato to velja tudi za odvetnike. V konkretnem primeru imajo zato vsi obiskovalci povsem enako pravico do varstva osebnih podatkov ne glede na to, kdo so. IP je nadalje ugotovil, da pravna podlaga ne dopušča obdelave osebnih podatkov, ki bi omogočala prost dostop do podatkov iz evidence obiskovalcev. Prav tako pa podlage za razkritje zahtevanih informacij ne predstavlja niti ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-120/2021/4

Datum: 20. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 30. 3. 2021, zoper odločbo z dne 16. 3. 2021, št. Su 194/2021, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, da mu organ na njegov naslov posreduje kopije naslednjih informacij:

1. Podatke o zaposlenih strokovnih sodelavkah na Oddelku za družinsko sodstvo oz. na Okrožnem sodišču v Ljubljani:; in sicer naziv delovnega mesta, naloge, ki jih opravljata pri svojem delu, plačni razred in višino plače po mesecih za leto 2020;
2. Seznam številk zadev, ki so bile navedenima strokovnima sodelavkama dodeljene v delo ali je posamezna od njiju kakorkoli sodelovala v njih, po številkah zadev, ki se vodijo na Oddelku za družinsko sodstvo, za obdobje od 1. 1. 2019 do 1. 2. 2021;
3. Vse pravne akte, izdane v posamezni zadevi iz prejšnje točke; in sicer samo v delu vsebine uvoda, izreka in zaključka posameznega pravnega akta;
4. Evidenco vstopov in izstopov iz stavbe sodišča na naslovu Slovenska cesta 41, v Ljubljani za obdobje od 1. 8. 2020 do 1. 2. 2021; in sicer samo v delu vsebine vstopov in izstopov odvetnikov (odvetnika - ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa).

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 16. 3. 2021, št. Su 194/2021, da se zahtevi prosilca za pridobitev podatkov o zaposlenih ugodi, tako da se posredujejo podatki o delovnem mestu, delovnih nalogah, plačnem razredu ter plači za leto 2020. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in povzel določbe ZDIJZ, ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu podatkov, glede definicije informacije javnega značaja in osebnega podatka. Nadalje je organ ugotovil, da sta, zaposleni pri organu na Oddelku za družinsko sodstvo, a le ena na delovnem mestu strokovnega sodelavca, kot to v vlogi navaja prosilec. Naslovni organ tudi razpolaga z vsemi podatki iz 1. točke zahtevka, za posredovanje pa tudi ni ovir (38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju), zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka. Obe zaposleni sta javni uslužbenki (sodni zapisnikar ter strokovni sodelavec), ki sodita med sodno osebje, ki je podpora sodnikom pri sojenju. Sodne zadeve se dodeljujejo posameznemu sodniku po vrstnem redu pripada in je torej nosilec zadeve sodnik in ne strokovni sodelavec. Zato je tudi iz vpisnika, ki je informatizirana baza podatkov o zadevi, mogoče pridobiti podatke o sodniku, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje. V katerih zadevah so sodelovali kot pomoč sodniku konkretni strokovni sodelavci, bi moral organ fizično vpogledati v vsako zadevo, vendar pa zbiranje podatkov ni obveznost organov po ZDIJZ. V skladu z navedenim se točki 2 in 3 zahteve zavrneta. Prosilec je v 4. točki zahteval tudi evidenco vstopov in izstopov vseh odvetnikov iz stavbe sodišča na Slovenski 41, Ljubljana, za obdobje od 1.8.2020 do 1.2.2021. Varnostna služba vodi evidenco vstopov v stavbo na Slovenski 41. Vsi obiskovalci se vpišejo v enotno knjigo vstopov. V evidenci vstopov se tako vodijo: ime, priimek, naslov, dokument za ugotavljanje istovetnosti, razlog za obisk ter čas prihoda in odhoda. Navedena evidenca pa nedvomno predstavlja varovane osebne podatke vpisanih obiskovalcev, ne glede na to, ali gre za odvetnike ali druge obiskovalce. V skladu z navedenim je organ točko 4 zahteve, v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 30. 3. 2021, in sicer v delu 4. točke, ki jo je organ zavrnil iz razloga, ker naj bi šlo pri zahtevi o dostopu do informacij javnega značaja, cit.: »evidenci vstopov in izstopov iz stavbe sodišča na naslovu Slovenska cesta 41, v Ljubljani-za obdobje od 1. 8. 2020 do 15. 2. 2021; in sicer samo v delu vsebine vstopov in izstopov odvetnikov (odvetnik-ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa)«, za varovane osebne podatke.« Prosilec je prepričan, da podatek o odvetniku ni varovan osebni podatek in zato mu navedeni razlog iz odločbe ne more omejiti pravice dostopa do teh informacij. Prosilec poudarja, da odvetnik z imenom in priimkom, kot ga organ vodi v navedeni evidenci vstopov in izstopov, ni varovan osebni podatek. Definicijo pojma varovanega osebnega podatka ureja Uredba (EU) 2016/679Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES. Več o tem, da odvetnik ni varovan osebni podatek, je v svoji javno dostopni praksi že večkrat pojasnil IP. Prosilec je še navedel, da iz njegove zahteve ni izhajala nobena zahteva, ki bi se nanašala na kakršnekoli varovane osebne podatke. Zaradi navedenega zahteva, da se mu posredujejo informacije iz evidence vstopov in izstopov iz stavbe sodišča na naslovu Slovenska cesta 41, v Ljubljani-za obdobje od 1. 8. 2020 do 15. 2. 2021; in sicer samo v delu vsebine vstopov in izstopov odvetnikov (odvetnik-ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa).

IP je dne 15. 4. 2021 prejel dopis organa z dne 7. 4. 2020, številka: Su 194/2021, s katerim je poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Po preizkusu pritožbe je ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru se prosilec pritožuje zaradi zavrnitve dostopa do »Evidence vstopov in izstopov iz stavbe sodišča na naslovu Slovenska cesta 41, v Ljubljani, za obdobje od 1. 8. 2020 do 1. 2. 2021; in sicer samo v delu vsebine vstopov in izstopov odvetnikov (odvetnika - ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa), kar pomeni, da so predmet presoje IP samo navedene informacije. Nadalje IP ugotavlja, da ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, saj kot izhaja iz izpodbijane odločbe, varnostna služba vodi evidenco obiskovalcev, v kateri se vodijo naslednji podatki: ime, priimek, naslov, dokument za ugotavljanje istovetnosti, razlog prihoda ter datum in čas prihoda in odhoda. Evidenco obiskovalcev za zahtevano obdobje je organ posredoval tudi IP. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije: »odvetnik - ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa« sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, kar zatrjuje prosilec, ali pa je podana izjema varstva osebnih podatkov, na kar se je pri zavrnitvi dostopa skliceval organ.

V konkretnem primeru je torej predmet presoje dokument, ki izkazuje evidenco vstopov/izstopov fizičnih oseb oz. obiskovalcev v stavbo sodišča, zato gre nedvomno za osebne podatke, na podlagi katerih so te osebe določljive. Ker pa prosilec zahteva dostop zgolj do tistega dela evidence obiskovalcev, ki se nanaša na odvetnike, je treba primarno razjasniti, ali ime in priimek odvetnika kot obiskovalca sodi med varovane osebne podatke. Prosilec se pri zatrjevanju, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, sklicuje na prakso IP, z vidika, da je IP že večkrat navedel, da »odvetnik ni varovan osebni podatek«, vendar pa je prosilec pri tem očitno spregledal, da je navedena trditev vselej v povezavi z opravljanjem odvetniškega poklica, torej ko odvetnik nastopa v povezavi z opravljanjem odvetniške dejavnosti, kot npr. pooblaščenec določene stranke. V konkretnem primeru pa gre za povsem drugačno okoliščino, saj evidenca obiskovalcev, ki je predmet presoje, nima nobene zveze z opravljanjem kakršne koli dejavnosti, temveč predstavlja zgolj popis fizičnih oseb, ki so vstopile v stavbo sodišča oz. izstopile, kar velja tudi za podatke odvetnika. Povedano drugače, samo dejstvo, da je v »evidenco obiskovalcev« poleg imena in priimka navedeno še »odvetnik«, ne pomeni, da je konkretni posameznik izgubil pravico do varovanih osebnih podatkov, saj v objekt ne more vstopiti pravna oseba ali odvetniška pisarna, temveč je to vselej lahko le fizična oseba, ki je kot taka tudi zavedena v evidenci obiskovalcev, pri čemer je v tem kontekstu povsem irelevantno, koga ta oseba morda zastopa ali predstavlja, saj iz navedene evidence slednje ne izhaja. Če bi sledili stališču oz. razlagi prosilca, bi to pomenilo, da kjer koli bi se »pojavil« odvetnik (npr. kot obiskovalec neke prireditve, trgovine, ipd.), ne bi imel pravice do zasebnosti oz. do varovanih osebnih podatkov, kar pa ne drži in za tako široko razlago prosilec nima nobene zakonske podlage in bi bilo to tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu ustave, če bi morala oseba, ki je hkrati odvetnik, vselej trpeti večji poseg v pravico do varovanja osebnih podatkov kot katerakoli druga oseba. Nenazadnje bi to pomenilo tudi poseg v ustavno pravico do svobode gibanja, zgolj zaradi dejstva, da je nekdo odvetnik, česar pa ustava ne dopušča[1]. Odvetnik tako lahko nastopa v dveh vlogah, kot fizična oseba (v smislu posameznika po Splošni uredbi o varstvu podatkov oz. po ZVOP-1) in kot oseba pri opravljanju pridobitne dejavnosti, pri čemer obeh vlog ni mogoče enačiti. Gre za dve samostojni in neodvisni vlogi. Zato je treba v vsakem primeru posebej presojati, v kakšni vlogi odvetnik nastopa. Treba je torej ločiti fizično osebo od opravljanja dejavnosti, in v konkretnem primeru evidenca obiskovalcev predstavlja popis fizičnih oseb, torej vsakdo nastopa kot posameznik in v lastnem imenu in ne v sferi opravljanja dejavnosti, zato to velja tudi za odvetnike. V konkretnem primeru imajo zato vsi obiskovalci povsem enako pravico do varstva osebnih podatkov ne glede na to, kdo so. IP se zato strinja s stališčem organa, da gre v obravnavanem primeru pri odvetnikih za varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj se evidenca obiskovalcev nanaša na fizične osebe kot posameznike in ne na fizične osebe kot osebe, ki opravljajo dejavnost.

Vprašanje, ki sledi pa je, ali je obdelava navedenih podatkov na način prostega dostopa, zakonita oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ. Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede na tretji odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je podlaga za obdelavo iz točke (e) odstavka 1 določena v skladu s pravom države članice, ki velja za upravljavca, to pomeni, da je še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do informacij, ki jih organ vodi v evidenci obiskovalcev, na podlagi četrtega odstavka 73. c člena Zakona o sodiščih, v okviru poglavja “varnost na sodiščih” in ki smiselno napotuje na uporabo 82. čl. ZVOP-1[2], ki ureja Evidenca vstopov in izstopov iz prostorov in določa njegovo vsebino ter namen uporabe. Podrobnosti preverjanja istovetnosti so v skladu z 31. čl. Sodnega reda opredeljene v hišnem redu v sodni stavbi, ki določa, kdaj in kako se morajo obiskovalci izkazati z osebnim dokumentom, in postopek v zvezi s kontrolo obiskovalcev.

IP ugotavlja, da zgoraj navedena pravna podlaga ne dopušča obdelave osebnih podatkov, ki bi omogočala prost dostop do podatkov iz evidence obiskovalcev. Prav tako pa podlage za razkritje zahtevanih informacij ne predstavlja niti ZDIJZ, ki sicer kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker v konkretnem primeru podatki: »odvetnik - ime, priimek, datum, ura vstopa in izstopa«, ne sodijo v navedeno kategorijo podatkov, izjema varstva osebnih podatkov ni presežena.

Glede na navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 32. čl. Ustave RS: Pravica, da se lahko vsakdo prosto giblje, se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.

[2] (1)Oseba javnega ali zasebnega sektorja lahko za namene varovanja premoženja, življenja ali telesa posameznikov ter reda v njenih prostorih od posameznika, ki namerava vstopiti ali izstopiti iz tega prostora, zahteva, da navede vse ali nekatere osebne podatke iz drugega odstavka tega člena ter razlog vstopa ali izstopa. Po potrebi lahko osebne podatke preveri tudi z vpogledom v osebni dokument posameznika.

(2) V evidenci vstopov in izstopov se lahko o posamezniku vodijo samo naslednji osebni podatki: osebno ime, številka in vrsta osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev ter datum, ura in razlog vstopa ali izstopa v ali iz prostorov.

(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka velja za uradno evidenco v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je potrebno pridobiti podatke z vidika koristi mladoletnika ali za izvrševanje pristojnosti policije ter obveščevalno-varnostne dejavnosti.

(4) Osebni podatki iz evidence iz drugega odstavka tega člena se lahko hranijo največ tri leta od vpisa, nato se zbrišejo ali na drug način uničijo, če zakon ne določa drugače.