prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilka je na podlagi določb ZDIJZ od organa zahtevala določeno dokumentacijo, pri čemer ji je ta dostop do le-te zavrnil z obrazložitvijo, da je iste dokumente po imenu in priimku fizične osebe zahteval že njen mož, zaradi česar v obravnavanem primeru ni mogoče zagotoviti varstva osebnih podatkov posameznika. IP je pritožbi prosilke ugodil, saj organ v konkretnem postopku nima podlage, da bi ugotavljal, ali je iste dokumente zahteval tudi prosilkin mož in da bi na te ugotovitve oprl svojo odločitev v tem postopku. V postopkih dostopa do informacij javnega značaja mora zgolj presoditi, ali je zahtevana informacija prosto dostopna in je kot takšna prosto dostopna vsem, lat. erga omnes.

ODLOČBA:

Številka: 090-103/2021/2

Datum: 16. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 3. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-50 z dne 22. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 14. 3. 2021 se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-50 z dne 22. 2. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki fotokopije naslednjih dokumentov:
   • odločbo št. 06122-509/2008-38 z dne 4. 1. 2012, pri čemer mora na tretji strani, v šestem odstavku besedila prekriti imena in priimke stranskih udeležencev (2x),
   • odločbo št. 0612-118/2008-7-045205 z dne 23. 8. 2012, pri čemer mora prekriti imena in priimka pritožnikov ter njun naslov na prvi strani v uvodnem delu besedila in prvi točki izreka (poimenovana kot inšpekcijska zavezanca), na drugi strani v zadnjem odstavku besedila, na tretji strani v zadnjem odstavku besedila (2x) ter na četrti strani v zadnjem odstavku besedila. Organ mora prekriti tudi ime in priimek posameznika, ki je pripravil projektno dokumentacijo na četrti strani v zadnjem odstavku besedila ter
   • sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-509/2008-78 z dne 17. 10. 2013, pri čemer mora prekriti imena in priimka inšpekcijskih zavezancev ter njun naslov na prvi strani v uvodnem delu besedila in prvi točki izreka ter na drugi strani v drugem odstavku besedila.

2. V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilke zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 22. 1. 2021 po elektronski poti na organ naslovila dopis, v katerem navaja, da je zaradi prevelikih gabaritov na vzhodni strani velikega jezera v Fiesi velika večstanovanjska hiša v III. gradbeni fazi okoli cca 21 let v inšpekcijskem postopku, pri čemer je hkrati v skladu z določbami ZDIJZ zaprosila za posredovanje fotokopije sklepa o dovolitvi izvršbe in fotokopije odločbe o neskladni gradnji za navedeno nepremičnino.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-1/2021-50 z dne 22. 2. 2021, s katero je zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov v celoti zavrnil posredovanje zaprošenih informacij. Organ v obrazložitvi povzema 6. člen ZDIJZ in izjemo varstva osebnih podatkov ter dodaja, da je enako zahtevo dne 20. 12. 2020 po e-pošti iz istega e-naslova poslal prosilkin mož, le da je ta v svoji vlogi navedel tudi ime fizične osebe, ki je javnosti dobro znana. V obeh vlogah je naveden tudi isti naslov za vročanje pošte. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 12. 2020, ki jo je poslal prosilkin mož, je bila zavrnjena z odločbo št. 090-36/2019-198 z dne 20. 1. 2021, ker s posredovanjem zahtevanih dokumentov, tudi s prekritjem osebnih podatkov fizičnih oseb, le-teh ni bilo mogoče varovati. Organ pojasnjuje, da oba prosilca stanujeta na istem naslovu v zakonski skupnosti, zato oba poznata fizično osebo, za katero sta zahtevala isto informacijo javnega značaja. Iz tega razloga  tudi v postopku, ki se vodi na zahtevo prosilke, osebnih podatkov fizične osebe ni mogoče varovati, niti ni mogoča uporaba instituta delnega dostopa.

Dne 14. 3. 2021 je prosilka zoper odločitev organa neposredno pri IP vložila pritožbo, v kateri citira svojo zahtevo z dne 22. 1. 2021 in dodaja, da je opravilno sposobna samostojna fizična oseba, zato zavrača neutemeljene špekulacije organa kaj bo oz. ne bo počela s predmetno informacijo javnega značaja. Meni, da ima do zaprošenih informacij formalno pravico, ki pa ji jo želi organ odvzeti. Posebej poudarja, da zakon nikjer ne predvideva, da je karkoli spornega, če mož uporablja njen e-mail naslov.

Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, dne 30. 3. 20121, pritožbo v odločanje odstopil IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilki zavrnil dostop do fotokopije sklepa o dovolitvi izvršbe in fotokopije odločbe o neskladni gradnji za določeno nepremičnino. Skladno s citirano določbo organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V zvezi z obrazložitvijo organa, da je prosilka seznanjena z imenom in priimkom fizične osebe, saj je z navedeno informacijo seznanjen že njen mož in zaradi tega ni mogoče zagotoviti varstva osebnih podatkov fizične osebe v obravnavanem postopku, IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot pritožbeni organ, torej IP, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes. Prosilkini interesi za to presojo niso pomembni, prav tako so za presojo povsem irelevantne informacije, s katerimi slednja razpolaga in se nanašajo na zahtevane dokumente. Povedano drugače, rezultat presoje oz. odločitev organa mora biti enaka za vse, saj ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, ne glede na morebitne okoliščine, ki so jim znane v zvezi z zahtevanimi dokumenti. ZDIJZ namreč ne pozna pojma ti. »povezanih prosilcev«. Dolžnost organa je, da vsako prejeto zahtevo obravnava neodvisno od drugih prosilcev, pri čemer je dolžan preveriti zgolj, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja ter ali zahtevana informacija vsebuje katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Namreč samo te, z zakonom opredeljene izjeme, so lahko podlaga za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.

Upoštevaje navedeno IP ne more slediti trditvi organa, da v postopku, začetem na zahtevo prosilke, ni mogoče zagotoviti varstva osebnih podatkov posameznika iz razloga, ker slednja po mnenju organa razpolaga z osebnim imenom posameznika. Organ v konkretnem postopku nima podlage, da bi ugotavljal, ali je iste dokumente zahteval tudi prosilkin mož in da bi na te ugotovitve oprl svojo odločitev v tem postopku. V postopkih dostopa do informacij javnega značaja mora zgolj presoditi, ali je zahtevana informacija prosto dostopna in je kot takšna prosto dostopna vsem, lat. erga omnes.

Organ je odstopu pritožbe priložil naslednje dokumente, in sicer:

• popis spisa št. P06122-509/2008,
• odločbo organa, Območna enota Koper št. 06122-509/2008-38 z dne 4. 1. 2012,
• odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 0612-118/2008-7-045205 z dne 23. 8.2012 ter
• sklep o dovolitvi izvršbe organa, Območna Enota Koper št. 06122-509/2008-78 z dne 17. 10. 2013.

IP ugotavlja, da so skladno s prosilkino zahtevo, predmet presoje tega postopka zgoraj navedeni odločbi ter sklep o dovolitvi izvršbe, zato je v nadaljevanju po uradni dolžnosti ugotavljal, ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Z vpogledom v presojane dokumente je IP ugotovil, da ti vsebujejo imena in priimke inšpekcijskih zavezancev, odvetnikov, stranskih udeležencev, ime in priimek posameznika, ki je pripravil projektno dokumentacijo, imena in priimke javnih uslužbencev ter parcelne številke zemljišč in katastrskih občin.

Kot že zgoraj navedeno, organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP je tako preveril, ali je za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V obravnavanem primeru IP ugotavlja:

• da je podana je pravna podlaga za obdelavo osebnih javnih uslužbencev organa in ministrstva. Pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Absolutno javni podatki v zahtevanih dokumentih so tako podatki o imenu in priimku javnih uslužbencev ter podatki o njihovem delovnem mestu. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo osebna imena odvetnikov. Ti podatki so namreč javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Prav tako so imena in priimki odvetnikov razvidni tudi iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Iz navedenega razloga njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Prav tako varovanega osebnega podatka ne predstavlja parcelna številka, skupaj s podatkom o katastrski občini. Takšno stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-211/2012 z dne 19. 10. 2012, njegovim argumentom pa je sledilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1719/2012-14 z dne 19. 6. 2013.
• ni podane pravne podlage za dostop do imen in priimkov inšpekcijskih zavezancev, stranskih udeležencev ter posameznika, ki je pripravil projektno dokumentacijo. Ker IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala obdelavo teh osebnih podatkov, je treba dostop v tem delu zavrniti.

Drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ po uradni dolžnosti IP ni ugotovil.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilke ugodil delno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka