prosilec - Zavod RS za blagovne rezerve

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa ter podatkov o dobaviteljih le-te, in sicer zaradi izjeme od dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje predmetne določbe ZTP in po vpogledu v posredovano dokumentacijo, zaključil, da so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni vsi elementi za klasifikacijo predmetnih podatkov o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov za tajne podatke s stopnjo tajnosti INTERNO. V zvezi z zahtevanimi podatki, kdo so dobavitelji, pa je IP, na podlagi pojasnila organa, ugotovil, da so bili ti podatki posredovani prosilcu v odgovoru na vprašanje pod št. 2, organ pa je predložil tudi link z dostopom do izrecno navedenih dobaviteljev na spletnih straneh Portala javnih naročil. Ker pa je prosilec v pritožbi izpostavil javni interes, je IP opravil še test interesa javnosti. IP je tako v nadaljevanju ugotovil, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa je IP pripeljal do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se podatki o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa zavarujejo zaradi varovanja tajnosti podatkov. IP je torej pritožbi prosilca ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-11/2022/9

Datum:  11. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 67/19 - odl. US in 82/21; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 12. 2021, zoper zavrnilni odgovor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), na vprašanje pod št. 3, z dne 21. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 27. 12. 2021 se ugodi in se zavrnilni odgovor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve na vprašanje pod št. 3 z dne 21. 12. 2021, odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe z dokumenta št. 01-01/2022-1 z dne 17. 1. 2022 umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in prosilcu v elektronski obliki posredovati zahtevane podatke o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa. V istem roku je organ dolžan posredovati tudi podatke o dobaviteljih te opreme in pripomočkov oziroma ustrezno spletno povezavo do teh podatkov.«.
 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronsko zahtevo z dne 15. 12. 2021 zahteval od organa odgovore na naslednja vprašanja glede zaščitne opreme:

1)     »Katero opremo in v kolikšnem obsegu ste sprostili na podlagi sklepa Vlade 4. 11. 2021?«;

2)     »Kdo so bili dobavitelji te opreme?«;

3)     »Koliko zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov je trenutno v skladiščih Zavoda za blagovne rezerve in od katerih dobaviteljev?«.

Organ je prosilcu odgovoril 21. 12. 2021 in mu v zvezi s tretjim vprašanjem podal zavrnilni odgovor (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor). V odgovoru je izpostavil, da so v skladu z Zakonom o tajnih podatkih in sklepom MGRT podatki o vrsti, količini in prostorski razporeditvi državnih blagovnih rezerv, označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, kar pomeni, da prosilcu zahtevanih podatkov ne more (ne sme) posredovati. Stanje zalog zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov je skladno s količinami, ki so določene na podlagi sklepov pristojnih organov. Zaloge se dopolnjujejo sproti.

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor vložil pritožbo z dne 27. 12. 2021, v kateri je navedel, da v preteklosti niso imeli težav s pridobivanjem teh podatkov. Navedel pa je tudi, da je zadeva nedvomno v javnem interesu, saj gre za porabo javnih sredstev, od višine zalog pa je v določeni meri odvisno tudi sprejemanje ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije COVID – 19.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 091-0001/2022-2 z dne 7. 1. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil odgovore organa in zahtevo prosilca.

Na poziv IP št. 090-11/2022/2 z dne 14. 1. 2022 je organ 21. 1. 2022 posredoval IP zahtevane podatke o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkih (dokument št. 01-01/2022-1 z dne 17. 1. 2022), oceno možnih škodljivih posledic z dne 17. 1. 2022 in sklep Ministrstva za gospodarstvo št. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010. Na poziv IP št. 090-11/2022/4 z dne 25. 1. 2022 pa je posredoval dopis št. 091-0001/2022-8 z dne 27. 1. 2022, iz katerega izhaja, da je odgovor o tem, kdo so dobavitelji, že podal v odgovoru na vprašanje pod št. 2 ter predložil link z dostopom do izrecno navedenih dobaviteljev na spletnih straneh Portala javnih naročil. Ob tem je pojasnil še, da v aplikaciji za spremljanje zalog blaga, ne spremlja zalog po dobaviteljih, ampak po vrsti, količini in mikrolokaciji blaga. Iz sistema je razviden dobavitelj zgolj ob prevzemu blaga z začetno količino. Na dodatna poziva IP št. 090-11/2022/6 z dne 31. 1. 2022 in št. 090-11/2022/7 z dne 10. 2. 2022 pa je organ 10. 2. 2022 IP odgovoril, da je podatke o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkih, ko so bili le-ti še v aplikaciji, štel kot tajne podatke na podlagi sklepa Ministrstva za gospodarstvo št. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem pa odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ob tem pojasnjuje, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni odgovor organa na vprašanje pod št. 3 z dne 21. 12. 2021, ki se nanaša na zaloge zaščitne opreme in medicinskih pripomočkih, šteje kot zavrnilna odločba. 

IP uvodoma pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed). 

IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da se pritožba prosilca nanaša le na tiste podatke, dostop do katerih mu je organ zavrnil, torej na odgovor organa na vprašanje pod št. 3, citirano: »Koliko zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov je trenutno v skladiščih Zavoda za blagovne rezerve in od katerih dobaviteljev?«. Kot že navedeno, je organ dostop do teh podatkov prosilcu zavrnil zaradi varstva tajnih podatkov.

Nadalje IP ugotavlja, da ni sporno, da je organ kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je Vlada Republike Slovenije, zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. 

Po določbi devetega odstavka 45. člena Zmed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa in da ta z njimi razpolaga v materializirani obliki. Organ jih je namreč posredoval IP v obliki tabele (podatki o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa), oziroma jih podal v odgovoru z napotilom, kje se nahajajo (podatki o dobaviteljih). Pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ so torej izpolnjeni.

Kot že navedeno, je prosilec pod št. 3 zahteval dostop do podatkov o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa in podatke o dobaviteljih le-teh. Predmet presoje IP je tako dokument, iz katerega izhajajo zahtevani podatki, torej posredovana tabela, ki obsega podatke o posameznem artiklu in stanju zalog na dan 17. 1. 2022. Kot že uvodoma navedeno, je organ glede zahtevanih podatkov o dobaviteljih v odgovoru na vprašanje pod št. 2 prosilca napotil na spletne strani Portala javnih naročil, in ta povezava je po navedbah organa relevantna tudi za odgovor na vprašanje glede dobaviteljev pod št. 3. Organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). Upoštevaje to določbo je IP organu naložil, da prosilcu posreduje podatke o dobaviteljih ali pa ga napoti na ustrezno spletno povezavo.

Predmet presoje IP tako ostaja vprašanje, ali so zahtevani podatki o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa na dan 17. 1. 2022 prosto dostopne informacije, ali pa je podana zakonska izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere je organ dostop do zahtevanih podatkov prosilcu zavrnil. Glede na utemeljitev odločitve organa se IP torej opredeljuje do izjeme varstva tajnih podatkov.

Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. 

V obravnavanem primeru so zahtevani podatki označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[1]. S to stopnjo tajnosti se označijo podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa (prvi odstavek 13. člena ZTP). Kot tajni podatki z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije se določijo podatki, ki se nanašajo na varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Za obstoj tajnega podatka morata biti kumulativno izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij.

Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka. Kateri podatki se lahko določijo za tajne, določa ZTP v 5. členu. Po tej določbi se lahko za tajnega določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, in se nanaša na eno od interesnih področjih, ki jih taksativno navaja. Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastale oziroma očitno lahko nastale določene škodljive posledice za varnost države ali za njene politične oziroma gospodarske koristi, drugi pa je v povezavi škodljivih posledic s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Izpolnjevanje materialnega kriterija za določitev tajnega podatka po ZTP je vezano tudi na vsebino podatka, ki je označen kot tajen na podlagi določb 5. člena ZTP. 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru IP ugotavlja:

1.     Organ je posredoval IP oceno možnih škodljivih posledic z dne 17. 1. 2022, ki dokumentu št. 01-01/2022-1 z dne 17. 1. 2022 določa stopnjo tajnosti INTERNO. Nadalje IP ugotavlja, da je ta ocena možnih škodljivih posledic nastala z izpisom teh podatkov iz aplikacije organa in ne ob nastanku podatkov v aplikaciji, in da je organ zahtevane podatke o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov, ko so bili le-ti še v aplikaciji, štel kot tajne podatke na podlagi sklepa Ministrstva za gospodarstvo št. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010 (v nadaljevanju: Sklep). Upoštevaje navedeno je tako IP kot relevanten dokument pri določitvi predmetnih podatkov za tajne štel navedeni sklep (11. člen ZTP).

2.     Dokumentu je stopnjo tajnosti določil v.d. direktorja, kar pomeni, da je dokumentu tajnost določil predstojnik organa kot pooblaščena oseba (10. člen ZTP).

3.     Predmetni dokument je v skladu z Uredbo o varovanju tajnih podatkov[2] vidno označen z oznako tajnosti INTERNO, ki je navedena v glavi in v nogi dokumenta (17. člen ZTP).

V zvezi z materialnim kriterijem tajnega podatka je torej predmet presoje IP predmetni Sklep. IP ugotavlja, da Sklep določa kot zaupna zbirna poročila in druge podatke, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv. Kot je mogoče nedvomno ugotoviti, se zahteva v obravnavanem primeru nedvomno nanaša na podatke, ki jih Sklep zajema, torej na vrste in količine zaščitnih ter medicinskih pripomočkov v strateških zalogah države. Sklep določa tudi, da bi imelo razkritje podatkov, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv možne škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, ki bi utegnile nastati ob razkritju nepoklicani osebi, zato se jim določi stopnja tajnosti INTERNO v skladu s 13. členom ZTP. Sklep tako po oceni IP obsega tudi objekt varstva oziroma interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Določa pa tudi, da tajnost preneha z njenim preklicem ali v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo in arhive.

Upoštevaje navedeno in po vpogledu v posredovano dokumentacijo IP tako zaključuje, da so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni vsi elementi za klasifikacijo predmetnih podatkov za tajne podatke s stopnjo tajnosti INTERNO. Posledično je po oceni IP v obravnavanem primeru podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker je prosilec v pritožbi izpostavil javni interes, je IP opravil še test interesa javnosti.

Test interesa javnosti

Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih. Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti, torej TAJNO in STROGO TAJNO. Ker so v obravnavanem primeru predmet presoje IP podatki, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, torej najnižjo stopnjo tajnosti, je izvajanje testa interesa javnosti dovoljeno. 

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do podatkov, ki predstavljajo tajne podatke.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[3] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. 

IP ugotavlja, da se podatki nanašajo na družbeno pomembni temi, kot sta javno zdravje in poraba javnih sredstev. Ugotavlja tudi, da je o nabavi zaščitne in medicinske opreme tekla oziroma teče široka družbena razprava in da so nadzor v zvezi s tem vršili oziroma vršijo tudi posamezni državni organi, kot je Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad. IP prav tako ugotavlja, da je bila v Državnem zboru ustanovljena Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19, ki s svojim delom še ni zaključila. Povedano drugače, nabava zaščitne in medicinske opreme je torej tudi del parlamentarne razprave. Parlamentarna preiskava je sicer osredotočena na obdobje od 1. 2. 2020 do 14. 7. 2020, vendar kaže na pomembnost vsebine istovrstnih podatkov, na katere se nanaša zahteva. Eden od namenom te preiskave je namreč ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za stanje zalog osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020. Ravno podatki o zalogah zaščitne in medicinske opreme pa so predmet zahteve prosilca tudi v obravnavani zadevi.

IP tako ob tehtanju vseh argumentov ocenjuje, da je v obravnavanem primeru podan javni interes za razkritje podatkov o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa.

Pri odločitvi je IP upošteval naslednje argumente:

-       Postopke nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2 je pred dobrim letom revidiralo Računsko sodišče, ki je med drugim presojalo poslovanje organa in Uprave RS za zaščito in reševanje. Računsko sodišče je ob koncu revizije izdalo revizijsko poročilo Učinkovitost nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2, št. 320-8/2020/98 z dne 17. 3. 2021.[4] Kot izhaja iz navedenega poročila, je Računsko sodišče pri izvedbi revizije upoštevalo izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme, ki so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga in pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme ter hkrati v pomanjkanju informacij o tem, ali in kako hitro ter v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati stopnjo in obseg obolevnosti ter smrtnosti prebivalcev zaradi COVID-19 v Sloveniji. Kljub upoštevanju izrednih okoliščin pa je bilo Računsko sodišče mnenja, da Vlada, MZ, MGRT, MORS in organ (vsak v okviru svojih pristojnosti) pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti. Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo neučinkovitost njihovih ravnanj (vsakega v okviru svojih pristojnosti), ki se je odražala tako pri ocenjevanju potreb po zaščitni in medicinski opremi kot tudi pri postopkih nabav zaščitne in medicinske opreme. Aktualne okoliščine so sicer drugačne, niso izredne, a ne glede na to, je po oceni IP bistveno, da je ravnanje organa pri ocenjevanju potreb in nabavi zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov učinkovito.

-       V javnosti je tekla oziroma še teče širša družbena razprava na temo nabave zaščitne in medicinske opreme, npr:

-       https://www.rtvslo.si/slovenija/maske-ki-jih-je-podjetjem-razdelilo-ministrstvo-je-inspekcija-oznacila-za-neprimerne/603263 

-       https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ministrstvo-podjetjem-razdelilo-drage-in-neprimerne-maske/ 

https://mariborinfo.com/comment/177867   

https://www.rtvslo.si/slovenija/nabava-zascitne-opreme-uvedenih-21-preiskav-zoper-8-uradnih-oseb/545742 

https://www.dnevnik.si/1042927987 

https://www.zurnal24.si/slovenija/kriminalisti-ze-obiskali-rtv-in-iskali-posnetek-345888 

https://savinjska.info/npu-vodi-predkazenski-postopek-in-preiskuje-primere-domnevnih-nepravilnosti-pri-nabavah-zascitne-opreme/ 

https://pozareport.si/post/543875/napacna-tarca 

https://www.primorske.si/2020/04/24/preiskavo-sumov-nepravilnosti-pri-nabavah-zascitne 

https://radio.ognjisce.si/sl/226/novice/31518/jan-a-in-piv-eva-kriti-na-do-poro-anja-medijev.htm 

https://insajder.com/slovenija/razkrivamo-v-sloveniji-prodajajo-maske-z-gumicami-iz-serviet-v-srbiji-pa-prave-maske 

https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinska-oprema-z-vprasljivo-dokumentacijo/  

https://casoris.si/kriminalisti-preiskujejo-nakup-ventilatorjev-minister-hojs-odstopil/ 

https://www.sta.si/2844178/kpk-bo-zaradi-suma-krsitve-integritete-pri-nabavah-zascitne-opreme-preiskovala-tudi-pocivalska-in-galeta 

https://www.dnevnik.si/1042946305 

https://www.sta.si/2880221/racunsko-sodisce-vlada-ministrstva-in-zavod-za-blagovne-rezerve-pri-nabavah-zascitne-in-medicinske-opreme-niso-bili-ucinkoviti 

https://www.dnevnik.si/1042953474/slovenija/vesel-policija-se-ni-odzvala-na-naznanitev-sumov-glede-nabave-opreme 

https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/108576-policija-aktivno-in-prednostno-preiskuje-sume-kaznivih-dejanj-povezanih-z-nabavo-zascitne-opreme-odziv

https://megafon.si/slovenija/racunsko-sodisce-vlada-ministrstva-in-zavod-za-blagovne-rezerve-pri-nabavah-zascitne-in-medicinske-opreme-niso-bili-ucinkoviti/

https://www.regionalobala.si/tag/popravljani-ukrepi

https://net-tv.si/racunsko-sodisce-nabava-zascitne-opreme-ni-bila-ucinkovita/

https://www.koroskenovice.si/novice/pristojni-organi-pri-nabavah-zascitne-opreme-po-ugotovitvah-racunskega-sodisca-niso-bili-ucinkoviti/

https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-danes-o-revizijskem-porocilu-glede-nabav-zascitne-opreme/

https://www.rtvslo.si/slovenija/kako-so-se-bolnisnice-oskrbele-z-zascitno-opremo-ob-zacetku-epidemije/576556 

https://www.dnevnik.si/1042933238 

https://www.mladina.si/199594/vecina-zascitnih-mask-brez-ustreznih-certifikatov/ 

https://siol.net/novice/slovenija/pocivalsek-o-npu-in-telefonu-mislim-da-so-to-naredili-nezakonito-564700 

https://reporter.si/clanek/slovenija/kpk-v-zvezi-s-pogodbo-za-nabavo-zascitnih-mask-od-firme-acron-je-obrambni-minister-matej-tonin-cist-904284 

http://novice.najdi.si/najdi/vse/podobne-novice/657050650911d9675ddfe1378c30dd49. 

-       O nabavi zaščitne in medicinske opreme je tekla in še teče parlamentarna razprava:

• Državni zbor se je na 37. izredni seji 14. 5. 2020 seznanil s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo[5], ter sprejel Sklep o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Republiki Sloveniji uspešen spopad z njo[6]. Poročilo je z vsemi prilogami javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.[7] IP ob tem izpostavlja še dejstvo, da so bili istovrstni podatki, ki so predmet zahteve, v tem poročilu javno objavljeni, torej brez oznake tajnosti podatka po ZTP. Le-to je prav tako javno dostopno na spletnih straneh Vlade z vsemi prilogami. [8] Iz tega poročila tako med drugim izhajajo konkretni podatki organa (po dnevih) o posameznih naročenih in dobavljenih količinah zaščitne in medicinske opreme od 3. 3. do 25. 4. 2020. Poročilo je Vlada obravnavala na 15. redni seji 5. 5. 2020 in ga nato istega dne posredovala v seznanitev Državnemu zboru, z dopisom št. 30400/2020 z dne 5. 5. 2020. Povedano drugače, istovrstni podatki so bili javno objavljeni le nekaj dni po njihovi obdelavi pri organu, v obravnavanem primeru pa organ prosilcu zavrača dostop do zahtevanih podatkov, čeprav gre za podobno situacijo, torej za dostop do podatkov nekaj dni po njihovi obdelavi.

• Nakup zaščitne opreme je bil del razprave poslancev tudi na 47. izredni seji 2. 11. 2020.[9]

• Državni zbor je 14. 7. 2020 odredil Preiskovalno komisijo o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 od 1. 2. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave (14. 7. 2020), ki je še v teku.[10]

• V zvezi z nabavo zaščitne in medicinske opremo so bila sprožena tudi poslanska vprašanja.[11]

-       Domnevne nepravilnosti pri nabavah zaščitnih oziroma medicinskih sredstev je začel že v lanskem letu preiskovati tudi Nacionalni preiskovalni urad, informacije pa je zbirala tudi Policija.[12]

-       Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK) je vodila oziroma vodi preiskave zaradi sumov kršitev integritete uradne osebe v skladu z Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije[13] pri dogovarjanju oziroma sklepanju poslov za nabavo zaščitne opreme oziroma medicinskih pripomočkov s posameznimi  podjetji. Kot izhaja iz spletnih strani KPK, sta dve zadevi, pri katerih sta bili potrjeni kršitvi integritete, pravnomočno zaključeni, 12 ustavljenih in sedem še v teku, v okviru vseh preiskav pa je KPK zaznala tveganja za nastanek kršitev s področja dela KPK, ki se nanašajo na izvajanje pristojnosti in nalog organa, zato je temu izdala priporočila. Ta se nanašajo predvsem na transparentnost pri sklepanju pogodb v okviru javnega naročanja in enakopravno obravnavo vseh ponudnikov.[14]

-       Za pravilno in celovito seznanitev javnosti s podatki o porabi javnih sredstev v zvezi z nabavo zaščitne in medicinske opreme, je v javnem interesu, da se razkrijejo zahtevani podatki. Ob tem IP poudarja, da je v interesu javnosti, da v demokratični družbi razpolaga z nepristranskimi, objektivnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko informirano odloča v/o javnopravnih zadevah in tudi vrši nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je v skladu s 3. in 39. členom Ustave. Še posebej glede na dejstvo, da se v javnosti ves čas pojavljajo očitki o netransparentnem in negospodarnem ravnanju v zvezi z zaščitno in medicinsko opremo.[15] Za javni diskurz je še kako pomembno, da temelji na verodostojnih dejstvih v čim večji meri. 

-       V predmetni zadevi je odločilnega pomena tudi dejstvo, da gre za artikle, ki so za slovensko družbo relevantni v trenutnih epidemioloških razmerah, s katerimi se spopada. Torej se ti artikli uporabljajo v času, ko je njihova ustrezna dobava in zaloga najpomembnejša, saj služi dejanski uporabi med ljudmi. Na to kaže tudi sklep Vlade št. 30400-2/2021/3, z dne 4. 11. 2021, s katerim je ta v namen obvladovanja širjenja okužb s COVID-19 iz blagovnih rezerv sprostila določeno istovrstno blago, in sicer zaščitne maske FFP2 v količini 4.558.350 kosov, rokavice latex v količini 13.000 kosov, razkužilo za roke 1000 ml v količini 1.500 kosov, razkužilo za površine 1 l v količini 4.956, zaščitne maske za splošno uporabo v količini 4.043.450 kosov.

-       Ustrezne zaloge zaščitne opreme so relevantne tudi z vidika veljavnega Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19[16]. Le-ta določa obvezno uporabo zaščitne kirurške maske ali maske tipa FFP2 pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. Poleg tega Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. V ta namen morajo delodajalci izvajati potrebne in ustrezne ukrepe, in to velja tudi glede preprečevanja izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.[17]

-       Na spletnih straneh Portala javnih naročil[18], kamor je organ napotil prosilca glede zahtevanih podatkov o dobaviteljih, so objavljene posamezne pogodbe, ki jih je organ na podlagi posameznega izvedenega postopka javnega naročanja sklenil s ponudniki, in v teh pogodbah so objavljeni tudi podatki o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov.

-       Organ sam v odgovoru št. 091-0001/2022-8 z dne 27. 1. 2022 navaja, da se zaloge dopolnjujejo sproti, to pa dejansko pomeni, da tudi predmetni podatki ne bodo nujno predstavljali ažurnih podatkov, ko bodo posredovani prosilcu.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa IP pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se podatki o količini zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v skladiščih organa zavarujejo zaradi varovanja tajnosti podatkov, in kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov), je IP organu naložil, da iz zahtevanih podatkov, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, umakne stopnjo tajnosti. 

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati podatke oziroma napotilo, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[19] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. 

informacijska pooblaščenka

 
[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20.

 
[2] Uradni list RS, št. 74/05, 7/11 in 24/11 – popr..
[3] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.
[4] https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/ZascitnaOprema/ZascitnaOprema2020_RSP_RevizijskoP.pdf 
[5] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=VIII&type=sz&uid=DB5E03A5F00EB2E1C12585EA00401AED 
[6] Uradni list RS, št. 72/20.
[7] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE749C12585600045B76B&db=kon_akt&mandat=VIII&tip=doc 
[8] https://www.gov.si/novice/2020-05-05-15-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ 
[9] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=VIII&type=sz&uid=BC933B6C0BA6A3F3C1258695002B504E 
[10] Uradni list RS, št. 100/20.
[11] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pvp/!ut/p/z1/jZBNC4JAEIZ_iwevO-NHpt3WAkHrUCHaXkJlU8F1RbcW-vXZMShp5jTwPC-8AwxyYH3xaOtCtbIvuvm-MO8aBwmNk8jCyD6t8Lizw8MZHdymNmRLgBsisH98_DH0T38BYMvxMbC2FERXgiBx_SBwfD-w5vXQstfv_rQvHb8GNvIbH_lI7uP8lkapYdqYaKLWmtRS1h0nlRQmflMaOSnIP0kYRJrmzz3PqGG8AOq5yyg!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ 
[12] https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/103797-policija-ze-od-zacetka-aprila-intenzivno-zbira-informacije-od-danes-pa-tudi-npu-vodi-predkazenski-postopek-in-preiskuje-primere-domnevnih-nepravilnosti-pri-nabavah-zascitne-opreme 
[13] Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – ZDeb.
[14] https://www.kpk-rs.si/blog/2021/12/09/ustavitev-12-postopkov-preiskav-zoper-zaposlene-na-zrsbr-v-zvezi-z-nabavami-zascitne-opreme/ 

https://www.kpk-rs.si/blog/2021/10/21/druge-ugotovitve-o-krsitvi-integritete-nekdanjega-drzavnega-sekretarja-mgrt/ 

https://www.kpk-rs.si/blog/2021/09/27/komisija-ugotovila-krsitev-integritete-nekdanjega-drzavnega-sekretarja-na-mgrt/ 

https://www.kpk-rs.si/blog/2020/12/15/nabave-zascitne-opreme-uvedenih-21-preiskav-zoper-osem-uradnih-oseb/ 

https://www.kpk-rs.si/blog/2020/11/05/tematski-nadzor-nabav-zascitne-opreme-komisija-zaznala-vrsto-korupcijskih-tveganj-in-odgovornim-podala-priporocila-za-njihovo-odpravo/   
[15] https://www.delo.si/novice/politika/vladi-ocitajo-netransparenten-in-negospodaren-nakup-ograje-na-meji.html

https://www.rtvslo.si/slovenija/sporni-nakup-zicnate-ograje-minister-poklukar-odredil-revizijo-postopkov-nabave/482028

https://www.vecer.com/po-pravnomocnosti-sodbe-minis-pet-let-ne-sme-sodelovati-na-javnih-razpisih-6689064
[16] Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22 in 8/22.
[17] https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/289788 
[18] https://www.enarocanje.si/objavapogodb/ 
[19] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.