prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca ugodil le delno. Prosilec je nato zoper del zavrnilne odločbe vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa, da večji del zahtevanih računalniških simulacij predstavlja poslovno skrivnost oziroma da niso podani razlogi za razkritje predmetnih crash testov tudi v delih, v katerih je organ prosilcu dostop zavrnil. IP je namreč ugotovil, da je organ kot naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj določil zgolj, da mora ponudnik predložiti zgoraj navedeno dokumentacijo skladno z določenimi standardi, kar je organ pravilno izkazal s prostim dostopom do delov predmetnih dokumentov. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-106/2021/4

Datum: 3. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 3. 2021, zoper odločbo DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0.5.5./2021/AMI-1 z dne 23. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 3. 2021 zoper zavrnilni del odločbe DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., št. 0.5.5./2021/AMI-1 z dne 23. 2. 2021, se v delu, ki se nanaša na računalniške simulacije, zavrne.

2. Odločba DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., št. 0.5.5./2021/AMI-1 z dne 23. 2. 2021, se v delih računalniških simulacij, dostop do katerih je organ odobril, delno odpravi po uradni dolžnosti in se prosilcu zavrne dostop do:

• podatkov o odgovornem računalniškem mehaniku na straneh 1 in 66 ter podatkov o telefonski številki pri podatkih o naročniku simulacij na strani 10 v MC REPORT MC 262;
• podatkov o odgovornem računalniškem mehaniku na straneh 1 in 76 ter podatkov o telefonski številki pri podatkih o naročniku simulacij na strani 9 v MC REPORT MC 263.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 14. 1. 2021 zahteval v fizični ali elektronski obliki vso dokumentacijo (pisno korespondenco, email korespondenco), ki se nahaja v spisu organa št. JN000172/2020-B01, in je datirana od vključno 20. 11. 2020. Mišljena je predvsem (a ne izključno) dopolnitev TE za navezave JVO na testirane BVO proizvajalca … , glede katere je bil družbi … podaljšan rok za predložitev do 23. 11. 2020, pa posredovanje sklenjenega Aneksa k sklenjeni pogodbi. Izpostavil je, da je bilo z odločbo organa št. 0.5.5./2020/AMI-55 z dne 20. 11. 2020 odločeno o vpogledu in posredovanju informacij javnega značaja do vključno 20. 11. 2020 (to je do dneva izdaje odločbe). Navedel je tudi, da je že na podlagi do sedaj vpogledane in s strani organa predložene dokumentacije po odločbi z dne 20. 11. 2020 ugotovil, da je šlo v izvedbeni fazi javnega naročila št. JN000172/2020-B01 za velike nepravilnosti, kar pa sicer ni predmet razprave v konkretni zahtevi in bo s tem v zvezi svoje ugotovitve podal pred pristojnimi organi, oziroma bo že podane naznanitve in prijave pred temi organi dopolnil. Nadaljnje ugotovitve v zvezi z zakonitostjo ravnanja organa v izvedbeni fazi pa bodo razvidne ravno iz sedaj zahtevane dokumentacije.

0 zahtevi je organ odločil z odločbo št. 0.5.5./2021/AMI-1 z dne 23. 2. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer:

• v dopisih družbe …. št. 151-ŠD-2020 z dne 23. 11. 2020, št. 154-ŠD-2020 z dne 30. 11. 2020 in št. 166-ŠD-2020 z dne 18. 12. 2020 ter v dopisu DRI d.o.o. št. 402-8/20-PC6-MV-1436 z dne 29. 12. 2020,

se izločijo osebni podatki (ime, priimek, strokovni naziv in delovno mesto;

• v računalniški simulaciji navezave jeklene varnostne ograje MegaRail ec 4.4. na betonsko varnostno ograjo … (prehod JVO-BVO) – crash test se dostop zavrne, razen v delu, ki se nanaša na naslovnico, kazalo vsebine in seznam standardov;
• v računalniški simulaciji jeklene varnostne ograje MegaRail sl (MC 263) – crash test se dostop zavrne, razen v delu, ki se nanaša na naslovnico, kazalo vsebine, kazalo slik, kazalo tabel, pomen izrazov, podatkov o naročniku in izdelovalcu simulacije ter akreditacijski certifikat izdelovalca simulacije;
• v računalniški simulaciji jeklene varnostne ograje MegaRail ec 4.4. (MC 262) – crash test se dostop zavrne, razen v delu, ki se nanaša na naslovnico, kazalo vsebine, kazalo slik, kazalo tabel, pomen izrazov, podatkov o naročniku in izdelovalcu simulacije ter akreditacijski certifikat izdelovalca simulacije;
• dostop do aneksa k sklenjeni pogodbi DARS št. 103972020 z dne 7. 5. 2020 in elektronskih sporočil (email korespondence) pa je zavrnil, ker zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje kriterija materializiranosti (ne obstaja).

V utemeljitvi svoje odločitve se je organ najprej opredelil do pojma informacije javnega značaja po določbi 4. člena in ugotovil, da razpolaga v materializirani obliki z dokumenti, o dostopu do katerih je odločil pod točkama I. in II.. Nadalje je navedel, da so po določbi 5. člena ZDIJZ informacije javnega značaja javno dostopne pravnim in fizičnim osebam, to načelo prostega dostopa pa je omejeno z izjemami, ki jih predvideva 6. člen ZDIJZ. Zaradi slednjega je preizkusil, ali v zvezi z zahtevo prosilca obstaja in je utemeljena katera od predvidenih izjem. V nadaljevanju se je tako opredelil do poslovne skrivnosti. V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1] pa v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2], ki je začel veljati 20. 4. 2019. Presoja poslovne skrivnosti se tako mora skladno z materialnim pravom, ki je veljal v času, ko je dokument nastal, kar upoštevaje datum objave javnega naročila in datum posredovanja dokumentacije organu pomeni, da je potrebno za presojo poslovne skrivnosti uporabiti določila ZPosS. Ob tem je izpostavil določbi prvega in drugega odstavka 2. člena ZPosS. Ponudnika družba ... (vodilni partner) in družba …  sta v prijavi na predmetno javno naročilo predložila Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 14. 2. 2020 (v nadaljevanju: Sklep), ki del ponudbene dokumentacije določa kot poslovno skrivnost. Iz Sklepa izhaja, da je kot poslovna skrivnost označena celotna ponudba in morebitne spremembe, pojasnila, dopolnitve in ostala korespondenca z naročnikom, razen v tistem delu, kjer je glede na veljavno zakonodajo izrecno določeno, da gre za javno dostopne podatke. Teh podatkov ni dovoljeno posredovati tretjim osebam (vključno s konkurenčnimi ponudniki ali drugimi prosilci za dostop do teh informacij) na kakršen koli način, niti ni dopusten vpogled v te podatke in listine, razen izključno zaradi pregleda ponudbe s strani naročnika, ki pregleduje njeno ustreznost. Dokumentacija o modifikaciji proizvoda zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih ograj - računalniške simulacije (crash testi) o modifikaciji proizvoda, ki je sestavni del Tehnološkega elaborata, je označena kot poslovna skrivnost z žigom ponudnika/izvajalca. Organu kot naročniku je bila posredovana v fazi izvedbe pogodbe in pred prejemom predmetne zahteve. Za presojo upravičenosti določitve posameznega dokumenta za poslovno skrivnost je skladno s sodno prakso Upravnega sodišča bistveno,  da je bil dokument označen kot poslovna skrivnost pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja.[3] Sklep ta pogoj izpolnjuje. Organ tako meni, da določeni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 2. členom ZPosS in s tem izjemo od razkritja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj po njegovi oceni vsebujejo tudi nerazkrito strokovno znanje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij in da imajo tržno vrednost. Opredelil se je tudi do 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da gre v primeru dokumentacije, ki jo zahteva prosilec, ob upoštevanju prakse IP in sodne prakse, nedvomno v delu za podatke o porabi javnih sredstev. Pri tem se v skladu s prakso IP in sodno prakso poraba javnih sredstev v primeru predložitve ponudbe v postopku javnega naročanja razlaga širše kot zgolj podatek o pogodbeni ceni in se tako za podatek o porabi javnih sredstev štejejo vse informacije in dokumenti, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa zgolj predložitev določenega dokumenta ali podatka v ponudbi v postopku javnega naročanja sama po sebi še ne pomeni, da gre za podatek o porabi javnih sredstev. V skladu s prakso IP in sodno prakso je za vsak konkreten podatek, za katerega bi veljala kakršna koli izjema od razkritja (npr. varovanje poslovne skrivnosti ali osebnih podatkov), treba presojati, ali njegova predložitev res predstavlja razpisni pogoj. Po mnenju IP se načelo transparentnosti pri javnem naročanju ne zaključi s popisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopek samega izvrševanja podpisane pogodbe (poraba javnih sredstev). V primeru, da dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so določene kot poslovna skrivnost in se jih ne razkriva na podlagi 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, 7. člen ZDIJZ pooblaščeni osebi nalaga, da izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino. Nadalje se je opredelil tudi do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da večje število podatkov predstavlja osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tudi v tem primeru se na podlagi 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ osebni podatki lahko razkrijejo, v kolikor gre za podatke o porabi javnih sredstev. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se v primeru ponudbe v postopku javnega naročanja za podatek o porabi javnih sredstev štejejo informacije, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo. V primeru, da dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov in se jih ne razkriva na podlagi 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, 7. člen ZDIJZ pooblaščeni osebi nalaga, da izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino. Presoja glede posameznih dokumentov:

1. V dopisih družbe ... št. 151-ŠD-2020 z dne 23. 11. 2020, št. 154-ŠD-2020 z dne 30. 11. 2020 in št. 166-ŠD-2020 z dne 18. 12. 2020 ter v dopisu DRI d.o.o. št. 402-8/20-PC6-MV-1436 z dne 29. 12. 2020, se izločijo osebni podatki (ime, priimek, strokovni naziv in delovno mesto.
2. Dostop do priloge družbe … št. 151-ŠD-2020 z dne 23. 11. 2020, ki se nanaša na dokumentacijo o modifikaciji proizvoda zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih ograj – računalniška simulacija navezave jeklene varnostne ograje MegaRail ec 4.4. (prehod JVO-BVO) na betonsko varnostno ograjo … (crash test) se delno zavrne v delu, ki se nanaša na povzetek, obrazložitev postopka (tabela z obrazložitvijo crash testov), obrazložitev simulacije prehoda, numerični model prehoda, zaključek in slike detajlov prehodnega elementa. Organ je namreč ocenil, da ta priloga predstavlja poslovno skrivnost podjetja, ki bi z razkritjem izgubilo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, z razkritjem pa bi mu nastala tudi velika premoženjska škoda. Postopki testiranja ter obnašanja proizvodov v fazi testiranja in vpliv opreme na vozilo in voznika v fazi poskusnega trka so tako natančni, da lahko drugemu proizvajalcu (konkurenci) zagotovijo bistveno hitrejši in cenejši razvoj novih proizvodov. Ker je v razpisni dokumentaciji (Poglavje 4) naveden zgolj pogoj, da mora ponudnik predložiti dokumentacijo o modifikaciji proizvoda, v primeru sprememb pri izvedbi ograj, ki jih bo ponudnik uporabil, skladno z določili standarda SIST EN1317, je pravici nadzora javnosti nad izpolnjevanjem razpisnih pogojev zadoščeno s prostim dostopom do naslovnice, kazala vsebine in seznama standardov računalniške simulacije/crash testa.[4]

Dostop do priloge dopisa družbe … št. 154-ŠD-2020 z dne 30. 11. 2020, ki se nanaša na računalniško simulacijo navezave jeklene varnostne ograje MegaRail ec 4.4 (Report MC262) se zavrne v delu, ki se nanaša na celotna poglavja 3 (Povzetek), 4 (Kalibracija testa TB11, TB51), 5 (Potrjevanje modificirane ograje, test TB51), 6 (Razmislek), 7 in 8 (Zaključki) ter 9 (Odobritev simulacije)

Dostop do priloge dopisa družbe … št. 154-D-2020 z dne 30. 11. 2020, ki se nanaša na računalniško simulacijo navezave jeklene varnostne ograje MegaRail sl (Report MC263) se pa zavrne v delu, ki se nanaša na celotna poglavja 3 (Povzetek), 4 (Kalibracija testa TB11, TB32 in TB 42), 5 (Potrjevanje modificirane ograje, test TB42), 6 (Razmislek), 7 in 8 (Zaključki) ter 9 (Odobritev simulacije).

Organ je namreč ocenil, da navedene priloge dopisov družbe … predstavljajo poslovno skrivnost podjetja, ki bi z razkritjem izgubilo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, z razkritjem pa bi mu nastala tudi velika premoženjska škoda. Postopki testiranja ter obnašanja proizvodov v fazi testiranja in vpliv opreme na vozilo in voznika v fazi poskusnega trka so tako natančni, da lahko drugemu proizvajalcu (konkurenci) zagotovijo bistveno hitrejši razvoj novih proizvodov. Ker je v Poglavju 4 razpisne dokumentacije naveden zgolj pogoj, da mora ponudnik predložiti dokumentacijo o modifikaciji proizvoda zaradi sprememb pri izvedbi ograj, ki jih bo ponudnik uporabil, skladno z določili standarda SIST EN1317, je pravici nadzora javnosti nad izpolnjevanjem razpisnih pogojev zadoščeno s prostim dostopom do zgoraj navedenih strani računalniške simulacije.

3. Glede posredovanja e-korespondence med družbo in izvajalcem pa je navedel, da z njo ne razpolaga. Pojasnil je, da se celotna uradna dokumentacija izvaja preko dopisov. Zahtevo je tako v tem delu zavrnil, ker zahtevana informacija ni materializirana in zato ne gre za informacijo javnega značaja. Prav tako ne razpolaga z zahtevanim aneksom, ker ni bil sklenjen. Organ je sicer k morebitni priglasitvi stranske udeležbe pozval družbi ..., ki pa stranske udeležbe nista priglasili.

Prosilec je zoper del zavrnilnega dela odločbe organa vložil pritožbo z dne 13. 3. 2021 iz vseh razlogov po prvem odstavku 237. člena ZUP, in sicer ker je bil pri izdaji odločbe napačno uporabljen materialni predpis, nepopolno oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje in ker so podane kršitve pravil postopka. Prosilec sicer soglaša z odločitvijo organa v točki 1) in II izreka, prepričan pa je, da mu je popolnoma neutemeljeno omejeno posredovanje dokumentacije, ki je opredeljena v točkah e), f) in g) izreka točke I). Po njegovem mnenju mu je namreč organ izvzel posredovanje bistvenih delov s strani izbranega ponudnika predložene dokumentacije, kar mu dejansko onemogoča možnost preveritve izpolnjenosti zahtev iz razpisne dokumentacije. Izpostavil je, da je bilo v Poglavju 9 razpisne dokumentacije (Izvedbeni načrt) prikazano več lokacij, kjer se nova varnostna ograja (v nadaljevanju: JVO), navezuje na obstoječo betonsko varnostno ograjo (v nadaljevanju: BVO). Šlo je za navezavo iz JVO, ki jih dobavlja izbrani ponudnik na že vgrajene BVO proizvajalca …. V zvezi z navezavo JVO na BVO je v točki  6.2. Navodil o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.[5] določeno:

• Povezovanje betonske in jekleno varnostne ograje se izvede s prehodnim elementom (sestavljen iz elementa betonsko varnostne ograje in navezave jekleno varnostne ograje), ki mora biti testiran skladno s SIST El\l 1317.
• Ne glede na navedbo v prejšnji točki je dopustna uporaba modificiranega prehodnega elementa, za katerega mora biti opravljena uspešna računalniška simulacija (statična in dinamična analiza) testa prehodnega elementa s SIST EN 1317.

Nadalje je izpostavil, da se točko 13.1 Poglavja 1 (Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe) med drugim štelo da je ponudnik, torej tudi izbrani ponudnik:

• obiskal in natančno pogledal bodoče gradbišče in okolico,
• da je preizkusil in kontroliral vse obstoječe vire za oskrbo z materialom ter vse ostale okoliščine, ki lahko vplivajo na izvedbo del
• v celoti proučil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, da je prišel do vseh potrebnih podatkov, ki vplivajo na izvedbo del, ter da je na podlagi vsega tega tudi oddal svojo ponudbo.

Iz vsega navedenega torej izhaja, da je bil izbrani ponudnik seznanjen tudi s tem, da se na nekaj mestih nova JVO navezuje na BVO proizvajalca … (kot že rečeno, je bilo to tudi posebej navedeno v Poglavju 9 - Izvedbeni načrt). Skladno s točko III (Posebne zahteve za izvedbo del) v Poglavju 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) je bil določen pogoj, da mora imeti izvajalec (torej tudi izbrani ponudnik) v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na drug način) do ključnih delov opreme, potrebne za izvajanje del. Zagotoviti mora, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času gradnje na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo. Dodatno je bilo zapisano, da mora izvajalec imeti zagotovljene vire za nabavo vseh z razpisom zahtevanih vrst jeklenih varnostnih ograj in zaključnih elementov. Iz do sedaj v okviru informacij javnega značaja pridobljene dokumentacije, predvsem iz dopisa DRI št. 402-8/20-PC6-MV-1050 z dne 16. 9. 2020, iz dopisa izbranega ponudnika z dne 2. 10. 2020 (prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev Tehnološkega elaborata zaradi navezave JVO na BVO) in iz dopisa organa št. 7.1.1.2/2020-MV-1133 z dne 21. 10. 2020, izhaja, da izbrani ponudnik vse do izdaje računalniške simulacije navezave iz JVO na BVO, oziroma mu je organ v zvezi z njo celo podaljšal rok za predložitev, ker naj dopolnitev ne bi bila mogoča v sedmih dneh, čeravno sta bila poprej s strani DRI podana že dva (oziroma celo trije) pozivi na dopolnitev. Iz sedanje izpodbijane odločbe pa izhaja za prosilca omejen dostop do računalniške simulacije navezave iz JVO na BVO (I. točka e), f) in g) izreka). Omejitev se nanaša na bistveno vsebino presoje izpolnjenosti tehničnih pogojev navezav skladno s predpisom Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju organa, pri čemer je izpostaviti, da je prosilec imel dejanski vpogled v okviru pravnomočne odločbe organa o informaciji javnega značaja št. 0.5.5./2020/AMI-55 z dne 20. 11. 2020, o čemer je priložen zapisnik o vpogledu v dokumentacijo, povezano z zahtevo z dne 10. 9. 2020. Ob vpogledu se je ugotovilo, da izbrani ponudnik in organ navezave JVO na BVO še nista uskladila Še več, po navedenem vpogledu je direktor prosilca poklical direktorja družbe … in mu je ob telefonskem pogovoru predočil, da ga je neposredno po končani udeležbi na vpogledu (ki ga je izbrani ponudnik predčasno zapustil) poklical izbrani ponudnik in ga prosil da jim izroči crash teste od BVO. Prosilec je ob tem izpostavil, da predstavlja izročitev crash testa za BVO, na katere se bodo v okviru javnega naročila vgrajene JVO navezale, pogoj za izdelavo računalniške simulacije. Ali je družba … izbranemu ponudniku crash test za BVO izročila ali ne, prosilcu sicer ni poznano, saj je to stvar dogovora med njima, je pa na podlagi izpodbijane odločbe razvidno to, da so vsi dokumenti, ki so bili s strani izbranega ponudnika poslani organu (oziroma DRI-ju), in katerih vsebina se sedaj z izpodbijano odločbo omejeno odkriva, dejansko poslani še pred prvim kontaktom družbe … (torej je bila po logičnem sklepanju računalniška simulacija narejena brez crash testa za BVO, med tem ko je prosilec za vse zadeve, tudi za posedovanje računalniške simulacije navezave iz JVO (ki bi jo zagotavljal v okviru javnega naročila) poskrbel že ob oddaji ponudbe (in je takrat imel s strani … že tudi crash teste za BVO), kot so to velevale že izpostavljene določbe razpisne dokumentacije (ki so terjale zagotavljanje virov). Izbrani ponudnik očitno tudi več kot 10 mesecev po roku za oddajo ponudbe (le-ta je bil 14. 2. 2020 ob 13.00), skoraj 9 mesecev po odločitvi o oddaji javnega naročila (ki je bila 26. 3. 2020), točno 8 mesecev od podpisa pogodbe z njegove strani (21. 4. 2020) in več kot 6 mesecev od prvih pripomb DRI na Tehnološki elaborat (ki pomeni tudi poziv na dopolnitev, ki bi morala biti opravljena v 7- dneh) s potrebnimi viri ni razpolagal. Prosilec ne ve, kaj je vsebina dopisa DRI d.o.o., št. 402-8/20-PC6-MV-1436 z dne 29. 12. 2020, izbranemu ponudniku, a je glede na dejstvo, da po 21. 12. 2020 s strani izbranega ponudnika ni več evidentiranega dopisa DRI, že sedaj jasno, da je računalniška simulacija iz razloga, ker je bila posredovana brez razpolaganja s crash testom za BVO proizvajalca …, gotovo vsebinsko neustrezna. Glede na vse izpostavljeno je seveda bistveno popolno razkritje dokumentacije, saj le to omogoča ustrezno preveritev izpolnjevanja zahtev javnega naročila in s tem tudi porabe javnih sredstev. Kljub vsem izpostavljenim nepravilnostim v samem izvedbenem postopku oddanega javnega naročila (razvidne iz predmetne pritožbe in pritožbe, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-313/2020 z dne 4. 2. 2021), pa očitno organ zoper izbranega ponudnika še vedno ni uveljavljal nobene civilne sankcije, s čimer prihaja do oškodovanja javnih sredstev, s katerimi upravlja. Hkrati pa sedanje ravnanje organa pomeni hudo diskriminacijo prosilca (in vseh ostalih, ki so sodelovali z njim pri javnem naročilu) in kršenje vseh bistvenih načel javnega naročanja. Opozoril je na 2. točko Ponudbe, kjer je izbrani ponudnik izrecno podpisal naslednje: "Zavezujemo se, da bomo v roku 20 dni po prejemu sklenjene pogodbe izdelali in predali naročniku tehnološki elaborat del in ga po potrebi dopolnili v roku 7 dni od prejema pripomb.". Glede na sedanji tek stvari pa je očitno, da je šlo s strani izbranega ponudnika za lažno podano izjavo, saj slednji tudi po že opredeljenih razdobjih (ki so popolnoma izven okvirja potrjevanja Tehnološkega elaborata) ne razpolaga s potrebnimi viri, kar je bil izrecni pogoj za prijavo na javni razpis. Kljub vsemu pa organ ne odreagira, kar pomeni da obstojijo močni indici korupcije tudi na njegovi strani (o tem pričajo številni dokazi, tudi to, da je bila pogodba na Portalu javnih naročil objavljena šele po izrecni zahtevi prosilca. Glede na očitno lažno podane izjave izbranega ponudnika, bi moral organ odreagirati tudi skladno z 11. točko 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[6] in ravnanje izbranega ponudnika najaviti DKOM, ne pa mu izven vseh pravil razpisne dokumentacije podaljšati rok (če dela ne more izvesti izbrani ponudnik v predvidenih terminskih okvirjih, jih pač mora dobiti naslednji ponudnik, saj gre v nasprotnem primeru za popolnoma nezakonito porabo javnih sredstev). Vezano na obrazložitev organa v 22. točki odločbe, s katero le-ta utemeljuje omejitev posredovanja informacij javnega značaja dokumentacije e), f) in g) I. točke izreka je tako izpostavil:

• Priloge, ki se nanašajo na povzetek obrazložitve postopka (tabelo z obrazložitvijo crash testov), obrazložitev simulacije prehoda, numerični model prehoda, zaključek in slike detajlov prehodnega elementa, nikakor ne predstavljajo poslovne skrivnosti izbranega ponudnika. Računalniška simulacija je narejena za vsak prehod iz JVO na BVO posebej in torej ni univerzalna, kar pomeni, da za ponudnika drugega tipa (proizvajalca) JVO vsebinski del navedene simulacije ne more predstavljati nobene koristi in izbrani ponudnik z razkritjem nikakor ne izgubi konkurenčne prednosti, saj prosilec ni ponudnik istega tipa (proizvajalca) JVO. Ne nazadnje pa prosilec z računalniško simulacijo navezave svoje JVO na BVO … že razpolaga, saj je moral zanjo v okviru oddane ponudbe že poskrbeti in že takrat izkazovati potreben vir. Izbranemu ponudniku ne bi nastala nobena škoda z razkritjem celotne dokumentacije in ni jasno, od kod tovrstni zaključki organa, še posebej glede na dejstvo, da izbrani ponudnik očitno sploh ni priglasil stranske udeležbe. Organ se posebej neutemeljeno postavlja na stališče, da je sam branik varovanja poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, ob tem da je le-ta indiferenten in po njegovem pozivu na stransko udeležbo sploh ni odreagiral in v zvezi s poslovno skrivnostjo (škodo, izgubo konkurenčne prednosti) ni podal nobenih trditev, ki bi izkazovale škodo ali izgubo konkurenčnosti. Prosilec je tako prepričan, da je omejevanje posredovanja dokumentacije v izpodbijani odločbi samo v funkciji tega, da se ne razkrije bistvene vsebine dokumentacije, na podlagi katere je sploh razvidno izpolnjevanje tehničnega pogoja po členu 6.2 b) Navodila o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju organa. V navedenem pogoju je namreč jasno zapisano, da mora biti opravljena uspešna računalniška simulacija (statična in dinamična analiza) testa prehodnega elementa, skladno s SIST EN 1317, kar seveda pomeni, da mora biti razvidna celotna vsebina računalniške simulacije, sicer se ustreznosti ne more preveriti. Sprašuje se, kako bi lahko nekdo napravil uspešno računalniško simulacijo, ob tem da do dne 21. 12. 2020 ni razpolagal niti s crash testom BVO, na katerega se prehodni element navezuje (od navedenega dne naprej pa tudi ni razvidno, da bi bil s strani izbranega ponudnika posredovan še kakršen koli drug dokument). Izpostavil je tudi, da ima javnost prav gotovo pravico pridobiti podatke o tem, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katere se porabljajo javna sredstva, pri čemer je evidentno, da so ta sredstva z do sedanjim neuveljavljanjem civilnih institutov s strani organa (odstop od pogodbe, pogodbena kazen,…) že oškodovana. Kot neizbranemu ponudniku bi prosilcu pomenilo minimalno zadoščenje že izrek pogodbene kazni izbranemu ponudniku, čeravno je jasno, da bi moralo priti s strani organa do takojšnjega odstopa od pogodbe.
• Priloge (glede katerih se posredovanje omejuje) predstavljajo podatke o predmetu naročila, ki je bil v razpisni dokumentaciji posebej opredeljen preko vključitve Navodila o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.o.o.. Predmet naročila mora biti v izvedbeni fazi v celoti tudi vsebinsko izveden, javnost pa ima pravico do vpogleda s tem v zvezi.

Tudi glede dokumentov pod točko f) in g) izreka je izpostavil, da je povsem neutemeljeno delno odrekanje posredovanja njihove vsebine. Prosilec iz posredovanih dokumentov torej ne bo mogel razbrati niti tega, ali je bila simulacija odobrena, kakor tudi ne, kakšni so bili zaključki, na podlagi katerih je bila sprejeta morebitna odločitev o odobritvi, še manj pa, kako je potekal postopek in vsebinska presoja morebitne odobritve. Posredovana dokumentacija torej nikakor ne bo omogočala vsebinske presoje s točko 6.2 b), čeravno bi to nedvomno posredovana dokumentacija morala zagotavljati. V poglavju 4 razpisne dokumentacije ni navedeno, da naj bi bilo Tehnološkemu elaboratu potrebno priložiti zgolj poročilo akreditiranih laboratorijev o preskusih v skladu s SIST EN 1317, temveč je navedeno, da je potrebno predložiti tudi dokumentacijo o modifikaciji proizvoda. Pri modifikaciji proizvoda torej ne gre zgolj za poročilo akreditiranega laboratorija, temveč gre tudi za uspešno opravljeno računalniško simulacijo, v okviru katere se izvede statična in dinamična analiza. Obe vrsti analize morata bit javni, ugotovljeni parametri analiz pa so podlaga za zaključke, ki morajo biti prav tako javni, saj predstavljajo silogizem strokovnega sklepanja, upoštevaje ugotovljene parametre statične in dinamične analize. V kolikor je kateri koli podatek statične in dinamične analize računalniške simulacije prekrit, je onemogočena preverba tehnične ustreznosti predmeta naročila v skladu s SIST EN 1317, kar je z vidika porabe javnih sredstev in njene namenske uporabe najpomembnejše dejstvo. IP tako predlaga, da zahtevi prosilca ugodi tudi v delu, kjer mu je bil dostop zavrnjen.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0.5.5./2021/AMI-1 z dne 29. 3. 2021, poslal v odločanje IP.  Pritožbi je priložil tudi predmetno dokumentacijo.

IP je s pritožbo prosilca seznanil družbi ... in ju pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe (poziva št. 090-106/2021/2 in št. 090-106/2021/3, oba z dne 8. 4. 2021). Družbi se na poziv IP nista odzvali.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo, s katero je organ zavrnil dostop do posameznih delov dokumentov izbranega ponudnika. Povedano drugače, prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do delov:

• računalniške simulacije navezave jeklene varnostne ograje MegaRail ec 4.4. na betonsko varnostno ograjo … (prehod JVO-BVO) – crash test;
• računalniške simulacije jeklene varnostne ograje MegaRail sl (MC 263) – crash test;
• računalniške simulacije jeklene varnostne ograje MegaRail ec 4.4. (MC 262) – crash test.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani dokumenti v delu, v katerem je organ prosilcu zavrnil dostop, prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja naročnikov in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, npr. v postopkih javnega naročanja. Povedano drugače, IP ni presojal odločitev organa, ki jih je le-ta sprejel v postopku predmetnega javnega naročila, zato se tudi do navedb prosilca v zvezi s tem ne opredeljuje.

Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih podatkov iz razloga varstva poslovne skrivnosti, se IP najprej opredeljuje do te izjeme od prostega dostopa.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (v kolikor bi predmetni podatki nastali pred uveljavitvijo ZPosS, pa bi upošteval predmetne določbe ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[7], pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ugotavlja, da zahtevani podatki, ki se nanašajo predmetne računalniške simulacije, in so bili predloženi organu kot naročniku v postopku predmetnega javnega naročila, nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre za specifične podatke, ki se nanašajo na jekleno varnostno ograjo MegaRail, in so bili predloženi v postopku določenega javnega naročila. IP pa ugotavlja tudi, da so bile predmetne računalniške simulacije naročene s strani tretjega subjekta, in sicer podjetja …, ki je evropski ponudnik varnostnih rešitev v cestnem prometu. Kot taki ti podatki torej nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije, ki so znane le določenemu krogu ljudi. Povedano drugače, IP ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[8]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

IP ugotavlja, da gre za podatke, ki predstavljajo določeno tržno vrednost, saj gre za podatke o »obnašanju« varnostne pregrade v določenih situacijah in njeni uporabi. Takšni testi lahko nedvomno pomenijo dvig ali padec tržne vrednosti produkta, kar pomeni, da imajo za podjetje določeno vrednost. Po oceni IP je tako izpolnjen tudi drugi pogoj za opredelitev podatkov kot poslovna skrivnost.

IP pa ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik predmetnih podatkov, to je izbrani ponudnik, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost z internim aktom, kot je to izpostavil že organ. Poleg tega pa IP ugotavlja, da so predmetni podatki oziroma dokumenti vidno označeni kot »POSLOVNA SKRIVNOST«.

Upoštevaje navedeno je IP sledil navedbam organa, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Glede na to, da gre za javno naročilo, je torej treba upoštevati tudi drugi odstavek 35. člena ZJN–3, po katerem so, ne glede na določbo prejšnjega odstavka (varstvo poslovne skrivnosti, op. IP), javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

V Poglavju 4 razpisne dokumentacije, Tehnični pogoji za izvedbo del za postavitev in zamenjavo jeklenih varnostnih ograj ob odstavnem pasu avtoceste A2, območje AC Baze Hrušica, pri zahtevah za jeklene varnostne in naletne zaključne elemente, je bilo določeno, da je potrebno Tehnološkemu elaboratu za varnostne ograje in naletne zaključne elemente priložiti poročila akreditiranih laboratorijev o preskusih v skladu s SIST EN 1317:

»• dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-1,2 za jeklene varnostne ograje, vključno z zaključnicami za zahtevane nivoje zadrževanja (H1, H2);

• dokumentacijo o modifikaciji proizvoda, v kolikor je zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih ograj, ki jih bo ponudnik uporabil v primeru pridobitve tega naročila, skladna z določili standarda SIST EN 1317-1,2;
• dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-4 za naletne zaključne elemente.«.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je organ kot naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj določil zgolj, da mora ponudnik predložiti zgoraj navedeno dokumentacijo skladno z določenimi standardi, kar je organ pravilno izkazal s prostim dostopom do delov predmetnih dokumentov (npr. kriterijev za preskus trčenja vozila, seznama standardov, tipa testa, referenc crash testa,…). S tem je po mnenju IP zadoščeno pravici nadzora javnosti nad izpolnjevanjem razpisnih pogojev. Organ kot naročnik v razpisni dokumentaciji namreč ni zahteval, da bi moral ponudnik s testom dokazati, da npr. jeklena ograja zadrži trk določene hitrosti ipd., s čimer bi takšen pogoj potencialno lahko posegel tudi v razkritje same vsebino testa ali njenega dela. Dokler pa je pogoj zgolj predložitev testov, niso podani pogoji, ki bi narekovali razkritje celotnih dokumentov. IP tako ni sledil pritožbenim navedbam, da celotni dokumenti o crash testih predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

V razpisni dokumentaciji je sicer za naletne zaključnice zahtevano, da:

• sodijo v razred P2 (80 km/h) oziroma P4 (110 km/h),
• so uvrščene v klaso A ali B za stopnjo intenzitete trka ASI,
• imajo certifikat in oznako CE,
• morajo zagotavljati funkcionalno priključevanje na obstoječo cestno opremo oziroma nevarno oviro,

vendar pa IP ni zasledil, da bi bilo kje navedeno, da se izpolnjevanje omenjenih zahtev dokazuje s »crash« testi, kar se razume, da je slednje prepuščeno ponudniku, zato IP nima pravne podlage za zaključek, da vsebina »crash« testov predstavlja izkazovanje zgoraj navedenih pogojev oziroma zahtev.

IP tako zaključuje, da niso podani razlogi za razkritje predmetnih crash testov tudi v delih, v katerih je organ prosilcu dostop zavrnil.

Ker je IP po uradni dolžnosti ugotovil še, da je v delu dokumentov, glede katerih je organ v izreku točk f) in g) izpodbijane  odločbe odločil, da so javno dostopni, podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo posamezne osebne podatke, kot so podatki o imenu in priimku posameznika, njegovem delovnem mestu/položaju, podpisu in telefonski številki.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

• Ni podane pravne podlage za razkritje posameznih osebnih podatkov odgovornega računalniškega mehanika, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako zavrnil dostop do podatkov o njegovem imenu, priimku in podpisu, ne pa tudi do podatkov o imenu, priimku in podpisu direktorja laboratorija, kot odgovorne osebe za izdajo posameznega crash testa, s katerim se dokazuje izpolnjevanje razpisnih pogojev.
• Varovani so podatki o službeni telefonski številki in službenem e-naslovu. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[9] Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. IP je tako zavrnil še dostop do podatkov o telefonski številki pri podatkih o naročniku simulacije, saj je IP ni zasledil kot objavljeno kontaktno številko.
• Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Upoštevaje navedeno IP ocenjuje, da je podana pravna podlaga za razkritje podatkov o imenu, priimku, funkciji in podpisu posameznega podpisnika na potrdilu o akreditaciji izdelovalca predmetnih računalniških simulacij.

IP je tako v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije osebne podatke, ki niso prosto dostopni.

Delni dostop

Organ je ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih podatkov, upoštevaje določbo 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[10] (19. člen).

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Odločbo organa pa je IP, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, po uradni dolžnosti odpravil v delu, v katerem je bil napačno uporabljen pravni predpis, ki ureja varstvo osebnih podatkov in na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 599/2014-20 z dne 3. 11. 2015.

[4] Npr. odločba IP št. 090-313/2020.

[5] Navedene navodila so bila vključena v razpisno dokumentacijo na podlagi prvega odstavka IV. točke (Posebne tehnične zahteve za izvedbo del) v 4. poglavju (Tehnični pogoji za izvedbo del).

[6] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[7] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti je javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.

[8] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[9] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[10] Uradni list RS, št. 24/16.

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.

.