prosilec - Državni izpitni center - RIC

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval informacije o dosežku vsake posamezne srednje šole na splošni maturi leta 2021 posebej ter ločeno še povprečno število točk, doseženo na vsaki posamezni srednji šoli na splošni maturi leta 2021 posebej ter dokument iz leta 2016 brez delnega dostopa. Organ je zahtevo v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da kljub temu, da se vselej zavzema za čim večjo transparentnost, pa s primerjavo preteklih zahtev, ki so že imele sodni epilog (npr. št.: IU 1138/2017-18, IU 1795/2016-39, v povezavi z X Ips 338/2016 in odločbo Ustavnega sodišča z dne 16. 9. 2021), z obravnavano zahtevo, ugotavlja, da ima organ prav, ko navaja, da gre praktično za enako zahtevo. Ne glede na to, katere besede ali fraze je prosilec uporabil pri postavitvi tokratne zahteve, tudi če je uporabil besedno zvezo »za vsako posamezno šolo posebej«, je rezultat obravnavane zahteve enak kot v preteklih zahtevah, da organ posebej za prosilca pripravi dokumente (obdela podatke v svoji bazi), ki izkazujejo uspeh vsake posamične srednje šole (dosežek in ločeno povprečno število točk) in za katere je bilo v pravnomočnih sodnih odločitvah že ugotovljeno, da omogočajo razvrščanje šol. Slednje pa prepoveduje 3. odstavek 18. a člena ZMat, za katerega je Ustavno sodišče v svoji odločbi z dne 16. 9. 2021 odločilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. V konkretnem primeru torej ni šlo za vprašanje, ali je organ zmožen iz baze pridobiti podatke, ki so predmet zahteve, temveč, ali organ te podatke sploh lahko ima? Kot je navedlo Ustavno sodišče v svoji odločbi, ovira za oblikovanje zahtevanih informacij v materializirani obliki ni dejanske, temveč pravne narave (točka 75). Glede na navedeno je IP sledil obrazložitvi organa in dosedanji sodni praksi, da organ v času vložitve zahteve z zahtevano informacijo ne razpolaga oz. informacija ne obstaja na način, da bi bila v trenutku vsakomur dostopna, saj organu obstoj teh podatkov prepoveduje materialna zakonodaja To pomeni, da kriterij materializirane oblike ni podan, zato niso izpolnjeni pogoji informacije javnega značaja po prvem odst. 4. čl. ZDIJZ. Glede dostopa do identitete šole na dokumentu, ki ga je prosilec prejel leta 2016, je IP sledil odločitvi organa, da dokument z zakrito identiteto šole, predstavlja anonimizirane podatke in da dokumenta, ob dejstvu, da prosilec z njim razpolaga, ni mogoče več drugače anonimizirati. IP je ob tem poudaril, da pri vprašanju, ali je oseba na podlagi dostopnih podatkov določljiva, ni relevantno, ali je določljiva za prosilca po ZDIJZ, niti koliko oseb bi jo morebiti prepoznalo, dovolj je, da je določljiva za eno osebo in če za to ne obstaja zakonska podlaga, gre za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. IP pa ni sledil zatrjevanju organa, da je prosilec zlorabil pravico, saj slednjega v konkretnem primeru ni bilo zaznati.

ODLOČBA:

Številka: 090-10/2022/3

Datum: 21. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 1. 2022 oz. 10. 1. 2022, zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32U, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-3/2021 z dne 28. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V tem postopku niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 12. 2021 po elektronski poti na podlagi ZDIJZ na organ naslovil zahtevo, da mu organ v elektronski obliki, na elektronski naslov, posreduje naslednje informacije:

Prvič: Informacije o dosežku vsake posamezne srednje šole na splošni maturi leta 2021 posebej, in sicer za vse srednje šole, na katerih se je leta 2021 izvajala splošna matura. Vse podatke o dosežku posameznih srednjih šol na maturi, ki jih Državni izpitni center ima.

Drugič: Ločeno še povprečno število točk, doseženo na vsaki posamezni srednji šoli na splošni maturi leta 2021 posebej, in sicer za vse srednje šole, na katerih se je leta 2021 izvajala splošna matura.

Tretjič: Dne 30. 9. 2016 je bil prosilec na sestanku pri organu in v roke je prejel kopijo dokumenta, ki ga ima in ga prilaga. Na kopiji, ki jo je prosilec prejel, je organ zakril ime šole. Prosilec prosi za izvod ali kopijo tega dokumenta, na katerem ime šole ne bo zakrito.

Ob tem je prosilec navedel, da je Ustavno sodišče v odločbi z dne 16. 9. 2021 razjasnilo pomen ustavnih in zakonskih določb, ki urejajo rangiranje šol in posredovanje podatkov o dosežkih šol na NPZ in maturi. Razjasnilo je tudi, katere podatke lahko prosi in dobi. V obrazložitvi odločbe je sodišče soglasno zapisalo, da so prosilci upravičeni do podatkov, ki jih ima Državni izpitni center. Sodišče je soglasno zapisalo, da zakon upravičencem ne onemogoča dostopa do informacij »o dosežku posamezne osnovne ali srednje šole na zunanjem preverjanju znanja posebej«.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-3/2021 z dne 28. 12. v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da prvo in drugo točko zahteve najprej zavrača iz razloga iz 4. člena ZDIJZ, saj je organ dolžan posredovati informacije, ki jih je v času zahteve prosilca že izdelal v zahtevani obliki oziroma z njimi v tistem trenutku razpolaga. Ni pa organ zavezan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve ne obstaja. Organ tudi ni zavezan iskati podatkov, ki jih nima že v trenutku, ko je zahteva postavljena niti ni zavezan podatkov zbirati, obdelovati ali opravljati raziskave ali analize z namenom, da bi informacijo ustvaril. Informacije, ki jih je zahteval prosilec v prvi in drugi točki zahteve: »Podatke o dosežkih vsake posamezne srednje šole na splošni maturi leta 2021 posebej, in sicer za vse srednje šole, na katerih se je leta 2021 izvajala splošna matura, vse podatke o dosežkih posameznih srednjih šol«, kot tudi »povprečno število točk, doseženo na vsaki posamezni srednji šoli na splošni maturi leta 2021 posebej, in sicer za vse srednje šole, na katerih se je leta 2021 izvajala splošna matura«; v bazah organa v trenutku njegove zahteve pri organu ne obstajajo v zahtevani obliki, niti v obliki zahtevanega dokumenta, dosjeja ali zadeve. Organu je v skladu s 3. odstavkom 18. a člena Zakona o maturi izrecno prepovedano, da bi take podatke imel ali ustvarjal. Po pravnomočnih sodbah, tako Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS, je to prepovedano tudi na zahtevo prosilca ali po morebitni odločbi IP. Navedeno izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 16. 9. 2021 (v nadaljevanju: Odločba), ki je na primer - v 53. točki obrazložitve to tudi podrobno utemeljilo s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Organ tretjo točko zahteve najprej zavrača iz razloga določenega v 64. členu ZOsn, ki določa: »Podatki in analize o dosežkih NPZ se ne smejo uporabljati za razvrščanje šol« v povezavi s 65. členom ZOsn, ki določa, »da se dosežki NPZ lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon«. O podobnem primeru za NPZ 2015 je že v reviziji odločalo Vrhovno sodišče v zadevi št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 (razlika je samo v zahtevi za podatke o vseh šolah oz. za enkrat eni šoli), sodba je 16. 9. 2021 uspešno prestala tudi presojo na Ustavnem sodišču. Tudi IP je že odločal o zahtevi istega prosilca za podatke NPZ za leto 2014 in v odločbi IP 090-188/2014/9 z dne 4. 2. 2019 zahtevo prosilca zavrnil. Prosilec je na Upravno sodišče vložil tožbo proti IP, ki je odločanje do razsodbe Ustavnega sodišča RS prekinilo. V decembra 2021, po objavi Odločbe Ustavnega sodišča, je prosilec tožbo sam umaknil in se s tem strinjal z zavrnilno odločbo IP. Nova vloga prosilca je primerljiva s preteklimi vlogami, ki so doživele presojo na najvišjih sodnih instancah v Sloveniji (sodba št. IU 1795/2016 (matura), in sodbi št. IU 630/2016-24, v reviziji pa št. XIps 338/2016 (NPZ)), zato jo tudi v skladu s sodnimi odločbami najvišjih sodišč v državi, zavrača. Organ 3. točko zahteve zavrača tudi iz razloga 3. točke 6. člena ZDIJZ, saj bi prišlo v primeru posredovanja zahtevane fotokopije dokumenta z razkrito identiteto šole do verjetnega razkritja osebnih podatkov učencev, ki so na tej šoli leta 2014 opravljali NPZ. Iz priloge je jasno razvidno, da gre za šolo, kjer sta NPZ pisala dva učenca. Če prosilcu organ posreduje dokument brez zakrite identitete šole, bi praktično prišlo tudi do razkritja osebnih podatkov učencev, saj bi bilo v tem primeru njuno identiteto zelo lahko ugotoviti, saj je anonimnost podatkov drastično zmanjšana. Z razkritjem identitete šole v takem primeru bi en učenec, njegovi starši, sorodniki ali z njim povezane osebe, ki poznajo (svoje) dosežene točke pri slovenščini, matematiki in/ali fiziki za enega učenca, protizakonito dobili podatke o dosežkih NPZ pri navedenih predmetih za drugega učenca. Dokument z zakrito identiteto šole predstavlja anonimizirane podatke. Če bi sedaj razkrili identiteto šole, bi prišlo do razkritja osebnih podatkov, četudi bi npr. podatke zakrili (kot je sicer praksa na Ricu, pa tudi na SURS, ali IP), saj prosilec tabelo že ima. Organ vse tri točke zahteve zavrača tudi na podlagi 5. odstavka 5. člena ZDUZ v povezavi s 64. m 65. členom Zakonom o osnovni šoli, (v nadaljevanju ZOsn) in 18. a členom Zakona o maturi (v nadaljevanju: ZMat). Prosilec od 2012 do zdaj z več funkcionalno povezanimi vlogami očitno zlorablja pravico dostopa do informacije javnega značaja, oziroma je očitno, da so zahteve šikanoznega značaja. Prosilec s takimi vlogami organ očitno sili ali vodi k izigravanju ali obidu navedene zakonske prepovedi, tako v ZMat kot ZOsn. Pomembno je poudariti, da je v Odločbi tudi Ustavno sodišče soglasno razsodilo, da sta oba navedena člena šolskih zakonov, ki govorita o prepovedi rangiranja šol na osnovi podatkov po šolah pri zunanjem preverjanju znanja, povsem v skladu z Ustavo RS. Pred tem je siljenje k »izigravanju ali obidu navedene zakonske prepovedi« ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS. Res je, da prosilec v 3. točki zahteva podatke o dosežkih učencev pri predmetih NPZ za eno osnovno šolo. To pa v ključnih elementih ne spremeni argumentov proti zavrnitvi zahteve. V primeru NPZ v nobeni pravnomočni sodbi ni temelja, da bi moral državni organ v nasprotju s šolskimi zakoni tako zahtevo odobriti, ampak ravno obratno. Ustavno sodišče je v primeru podatkov za maturo za eno gimnazijo v primeru sodbe št. IU 1131 /2017 z dne 9. 5. 2018 zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje. V novem sojenju ne bo šlo za NPZ in osnovno šolo; pri novem odločanju z dodatno obrazložitvijo Upravno sodišče lahko / verjetno, še posebej glede na obsežne obrazložitve Ustavnega sodišča z dne 16. 9. 2021, ponovno tudi za eno gimnazijo ne ugodi zahtevi prosilčeve . Četudi prosilec meni drugače, bi moral počakati sodbo pri novem sojenju, ne pa, da pred odločanjem sodišča obremenjuje organ z novimi vlogami po ZDIJZ. Prosilec v vlogi tudi zmotno razlaga, da je Ustavno sodišče RS v citirani Odločbi njegovo ustavno pritožbo zavrnilo, ker je »prosil za že obdelane podatke in v napačni obliki«. S primerjavo preteklih zahtev prosilca z vlogo z dne 9. 12. 2021 se zelo enostavno razbere, da gre za praktično enake zahteve. Kaj prosilec misli z »napačno obliko«, ni jasno. Kar je skupno vsem vlogam je, da prosilec tudi tokrat zahteva e-obliko oz. pošiljanje datoteke na e-naslov. Iz zadnje vloge in preteklih vlog prosilca je nedvoumno razvidno, da med zahtevami ni razlik v »oblikah«, zato tudi zahteve, ki so doživele sodni epilog, niso mogle biti »napačne oblike« in posledično aktualna zahteva glede na pretekle ne more imeti »pravilne oblike«. Očitno je, da prosilec vedno zahteva ne samo »obdelane podatke« (dovršno), nikoli »surovih podatkov v naših bazah«, še več, vedno  zahteva, da bi moral organ na podlagi njegovih zahtev posebej zanj na novo »obdelovati podatke« (nedovršno). Po vseh letih in množici obravnavanih zadev je prosilcu dobro znano, da organ tako za splošno maturo kot NPZ hrani »obdelane podatke« na ravni maturanta oz. učenca. V času zahteve so »ne-obdelani podatki« pri organu osebni podatki o dosežkih maturantov oz. učencev pri splošni maturi oz. NPZ. Šele z »obdelavo podatkov« pri organu se lahko pride do npr. splošnega uspeha maturanta pri več predmetih splošne mature, kar je še vedno osebni podatek. Podatke na ravni šole, kar so več kot 9-letne zahteve prosilca, pa bi bilo potrebno iz osebnih podatkov pri organu šele obdelati. Nesporno je, da je za organ taka »obdelava podatkov« v skladu z 18. a  členom ZMat in 64. členom ZOsn prepovedana in glede na Odločbo Ustavnega sodišča tudi povsem v skladu z Ustavo RS. Da je odločitve oz. sodbe sodišč potrebno spoštovati, v 2. členu izrecno navaja tudi Zakon o sodiščih, v teh primerih gre za pravnomočne sodbe Upravnega, Vrhovnega in tudi Ustavnega sodišča RS. Prosilec očitno tudi po Odločbi Ustavnega sodišča z dne 16. 9. 2021 z več funkcionalno povezanimi in praktično enakimi vlogami in s prejudiciranjem odločitev sodišč v podobnih zadevah zlorablja pravico dostopa do informacije javnega značaja in je očitno, da so zahteve šikanoznega značaja, kar je tudi razlog za zavrnitev zahteve na podlagi 5. odstavka 5. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo je prosilec dne 5. 1. 2022 oz. 10. 1. 2022 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se že od leta 2012 zavzema pridobiti statistične podatke o uspehu srednjih šol na maturi. V preteklosti je dobil od organa podatke za leta od 2007 do 2013, za vse srednje šole, kjer se je opravljala matura, število dijakov, ki so maturo opravljali, ki niso opravili, delež uspešnih, splošni uspeh pozitivni. A vsakič je dobil zastarele podatke z nekajletno zamudo. Ustavno sodišče je v odločbi z dne 16. 9. 2021 razjasnilo pomen ustavnih in zakonskih določb, ki urejajo rangiranje šol in posredovanje podatkov o dosežkih šol na NPZ in maturi. Razjasnilo je tudi, katere podatke lahko prosilec prosi in dobi. Ustavno sodišče je ugodilo ustavni pritožbi prosilčeve , njegovo ustavno pritožbo pa zavrnilo, ker naj ne bi prosil za podatke, do katerih je upravičen, ampak za obdelane podatke, do katerih ni bil upravičen. V obrazložitvi je sodišče soglasno zapisalo, da so prosilci upravičeni do podatkov, ki jih ima Državni izpitni center. Sodišče je soglasno zapisalo, da zakon upravičencem ne onemogoča dostopa do informacij »o dosežku posamezne osnovne ali srednje šole na zunanjem preverjanju znanja posebej«. Prosilec je 8. 12. 2021 prosil za točno te podatke, za katere je Ustavno sodišče odločilo, da jih ima pravico prositi in dobiti, in prosil je prav z besedami in frazami, za katere je Ustavno sodišče odločilo, da z njimi ima pravico dobiti podatke. Prosilec je ponovil svojo zahtevo in v zvezi z odločitvijo organa glede prve in druge točke zahteve navedel, da je odločba nezakonita, saj je organ podatke imel in jih ni posredoval. Da organ te podatke ima, je že večkrat potrdil sam, posredoval jih je v preteklosti drugim raziskovalcem, posredoval jih je v preteklosti prosilcu, da jih ima je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je jasno zapisalo, do katerih podatkov je prosilec upravičen in prosilec je prosil točno za te podatke z istimi besedami. Ustavno sodišče je zapisalo »Izpodbijane določbe namreč upravičencem ne onemogočajo dostopa do drugih informacij, povezanih z zunanjim preverjanjem znanja (npr. o dosežku posamezne osnovne ali srednje šole na zunanjem preverjanju znanja posebej)«. Prosilec je navedel, da je iz odločbe in ločenega mnenja sodnika jasno, da je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrnilo zaradi nerazumevanja njegove prošnje, saj je večina sodnikov razumela, da je prosil za že izdelano lestvico: »Večina tu namreč kar vzame za dano razlago pristojnih organov, da naj bi prosilec od pristojnega organa v svoji vlogi zahteval, naj mu slednji sam sestavi lestvico šol. Toda po moji oceni prosilec v svoji vlogi organu ni zahteval, naj mu organ sam izdela takšno lestvico oziroma šole po tem ključu sam še razvrsti. Prosil je za podatke o rezultatih posameznih šol. Zakaj je pristojni organ razlagal, da naj bi prosilec od njega zahteval, naj izdela razvrstitveno lestvico, ni jasno in po moji oceni ni podprto z dejstvi. Zato bi sam štel, da je prosilec že v tokratnem konkretnem postopku korektno zahteval podatke o rezultatu posameznih šol, na podlagi česar bi nato sam sestavil še razvrstitveno lestvico. Iztega razloga bi ustavnima pritožbama, za razliko od večine, ki jima ni ugodila (pod predpostavko, da je prosilec od organov zahteval sestavljanje lestvic), že sedaj ugodil. Moje nesoglasje z večino v tem delu izreka pa je "le" faktične narave in se tiče nianse glede pravega razumevanja vsebine konkretne prosilčeve zahteve organu. Če bo prosilec v morebitnem novem postopku še nekoliko bolj jasen, da od organa ne zahteva sestave same razvrstitvene lestvice, ampak le posredovanje podatkov o rezultatu posameznih šol, ki bo njemu omogočila sestavo lestvice, bo takšne podatke v morebitnem novem postopku na podlagi te odločbe lahko dobil (glej 99. točko obrazložitve odločbe).« Glede tretje točke, pa je prosilec navedel, da je organ zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ker naj bi prišlo do razkritja osebnih podatkov dveh učencev. Pri čemer je organ napisal, da bi bilo »njuno identiteto zelo lahko ugotoviti«, a ne pove kako. Odločba je neobrazložena. Za nobeno šolo v Sloveniji prosilec ne ve, kdo so, ali so bili učenci, nobene male šole ne pozna, ne obstaja nobena javna ali njemu dostopna baza z imeni učencev. Ni načina, po katerem bi lahko prišlo do razkritja identitete učencev. Odločba je nezakonita. Da gre za učenca iz leta 2014 niti ni vedel, dokler ni prejel odločbe organa. Organovo razkritje tega, da gre za podatek z leta 2014, ne more povzročiti, da bi njegovo vlogo nato na podlagi tega razkritja organ zavrnil. Predlaga, da IP odločbo razveljavi in naloži organu, da posreduje podatke, ki jih prosi, saj mu posredovanje nalagata zakon in ustava, obrazložena z odločbo Ustavnega sodišča.

Organ je dne 12. 1. 2022 odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločitve ne bo spremenil.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede prve in druge točke zahteve prosilca: »Podatki o dosežkih vsake posamezne srednje šole na splošni maturi leta 2021 posebej, in sicer za vse srednje šole, na katerih se je leta 2021 izvajala splošna matura, vse podatke o dosežkih posameznih srednjih šol« in »povprečno število točk, doseženo na vsaki posamezni srednji šoli na splošni maturi leta 2021 posebej, in sicer za vse srednje šole, na katerih se je leta 2021 izvajala splošna matura«.

Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil z utemeljitvijo, da zahtevane informacije v času vložitve zahteve pri organu ne obstajajo v materializirani obliki. Poleg tega pa organ s temi informacijami tudi ne sme razpolagati ali jih ustvarjati, saj mu to prepoveduje 3. odstavek 18. a člena ZMat. Organ se je ob tem skliceval na obsežno sodno prakso. Nasprotno pa prosilec v pritožbi zatrjuje, da je zahteval samo to, kar je Ustavno sodišče v svoji odločbi z dne 16. 9. 2021 navedlo, da predstavlja informacijo javnega značaja.

Vprašanje, ki se torej zastavlja je, ali gre v obravnavanem primeru dejansko za »drugačno zahtevo« za dostop do informacij javnega značaja od tistih, ki so v zadnjih letih doživele presojo na najvišjih sodnih instancah v Sloveniji, v pravnomočnih sodbah tako Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS in ki jih je IP dolžan spoštovati.

Kljub temu, da se IP vselej zavzema za čim večjo transparentnost, pa s primerjavo preteklih zahtev, ki so že imele sodni epilog (npr. št.: IU 1138/2017-18, IU 1795/2016-39, v povezavi z X Ips 338/2016 in odločbo Ustavnega sodišča z dne 16. 9. 2021), z obravnavano zahtevo, ugotavlja, da ima organ prav, ko navaja, da gre praktično za enako zahtevo. Da je temu tako, izhaja že iz same pritožbe prosilca, ki v uvodu navede, da se »od leta 2012 zavzema pridobiti statistične podatke o uspehu srednjih šol na maturi«. Ne glede na to, katere besede ali fraze je prosilec uporabil pri postavitvi tokratne zahteve, tudi če je uporabil besedno zvezo »za vsako posamezno šolo posebej«, je rezultat obravnavane zahteve enak kot v preteklih zahtevah, da organ posebej za prosilca pripravi dokumente (obdela podatke v svoji bazi), ki izkazujejo uspeh vsake posamične srednje šole (dosežek in ločeno povprečno število točk) in za katere je bilo v pravnomočnih sodnih odločitvah že ugotovljeno, da omogočajo razvrščanje šol. Slednje pa prepoveduje 3. odstavek 18. a člena ZMat, za katerega je Ustavno sodišče v svoji odločbi z dne 16. 9. 2021 odločilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Res je, da navedena določba v osnovi omejuje organ in ne upravičencev po ZDIJZ, na kar se je IP skliceval v svojih predhodnih odločitvah, vendar pa se je glede tega izjasnilo Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018, ki je po oceni IP povsem primerljiva obravnavani zadevi in je IP ne more in ne sme ignorirati, »da če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu revidentu, od njega (torej od organa) ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oz. da mu tak dokument posreduje. V isti točki obrazložitve je Vrhovno sodišče RS tudi navedlo, da enako velja tudi za kakršnokoli delovanje revidenta, ki bi ga v povezavi z uporabo navedenih podatkov silil ali vodil k izigravanju ali obidu navedene zakonske prepovedi (in fraudem legis agere). To pa velja kot zavezujoče tudi za Informacijskega pooblaščenca, ko o dostopu do informacij javnega značaja odloča v okviru svoje pristojnosti« (točka 22 obrazložitve). Vrhovno sodišče je torej opozorilo, da ni mogoče sprejeti »sprenevedanja ali izigravanja«, v smislu, da se od organa ne zahteva »razvrščanje šol«, med tem ko zahtevani podatki omogočajo prav slednje. Zato je povsem odveč razprava, ali prosilec zahteva od organa že izdelano lestvico ali posamične podatke, na kar s sklicevanjem na ločeno mnenje ustavnega sodnika opozarja prosilec, saj je ključno, da če bi organ obdelal in posredoval podatke o dosežku in o povprečnem številu točk vsake posamične šole posebej, kar prosilec zahteva, bi se »lestvica« dejansko naredila sama po sebi, kar pa zakon prepoveduje. Ustavno sodišče je v svoji odločbi omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča potrdilo oz. zavrnilo pritožbo, pri čemer je jasno zapisalo, da je Vrhovno sodišče pri presoji dostopa do informacij javnega značaja upoštevalo tudi upravičenca in njegovo vlogo ter pri tem navedlo, »da sporne zakonske določbe sledijo ustavno dopustnemu cilju, ki je v tem, da prepreči razvrščanje šol, ki ima negativne učinke«.  

V konkretnem primeru torej ne gre za vprašanje, ali je organ zmožen iz baze pridobiti podatke, ki so predmet zahteve, temveč, ali organ te podatke sploh lahko ima? Kot je navedlo Ustavno sodišče v svoji odločbi, ovira za oblikovanje zahtevanih informacij v materializirani obliki ni dejanske, temveč pravne narave (točka 75)[1]. Glede na navedeno je IP sledil obrazložitvi organa in dosedanji sodni praksi, da organ v času vložitve zahteve z zahtevano informacijo ne razpolaga oz. informacija ne obstaja na način, da bi bila v trenutku vsakomur dostopna, saj organu obstoj teh podatkov prepoveduje materialna zakonodaja[2]. To pomeni, da kriterij materializirane oblike ni podan, zato niso izpolnjeni pogoji informacije javnega značaja po prvem odst. 4. čl. ZDIJZ.

Glede tretje točke zahteve prosilca: izvod ali kopija dokumenta z zakritim imenom šole z dne 30. 9. 2016, na katerem ime šole ne bo zakrito

Organ je dostop do podatka šole na zgoraj navedenem dokumentu zavrnil, tako iz razloga, določenega v 64. čl. ZOsn, kakor tudi zaradi varstva osebnih podatkov. IP je odločitvi organa sledil. Prosilec v pritožbi namreč nima prav, ko razkritje osebnih podatkov veže na svoje vedenje in poznavanje, v smislu, da nobene male šole ne pozna in da mu ni dostopna nobena baza z imeni učencev. Pri vprašanju, ali je oseba na podlagi dostopnih podatkov določljiva, ni relevantno, ali je določljiva za prosilca po ZDIJZ, niti koliko oseb bi jo morebiti prepoznalo, dovolj je, da je določljiva za eno osebo in če za to ne obstaja zakonska podlaga, gre za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Zato ne držijo očitki prosilca, da odločitev organa ni obrazložena, saj je pojasnil, da sta leta 2014 na tej šoli opravljala NPZ zgolj dva učenca, zato bi z razkritjem identitete šole en učenec oz. z njim povezane osebe nezakonito pridobile podatke drugega učenca. Takšna razlaga je razumljiva in v skladu s prakso IP[3]. IP se tako strinja, da dokument z zakrito identiteto šole, predstavlja anonimizirane podatke in da dokumenta, ob dejstvu, da prosilec z njim razpolaga, ni mogoče več drugače anonimizirati. Prosilec sicer trdi, da podatka o letnici ni vedel, česar pa ni mogoče preveriti, saj ni jasno, na podlagi kakšne zahteve je prosilec leta 2016 dokument prejel, sicer pa slednje ni več relevantno, ker je ta podatek nedvomno znan. Ker je organ pravilno zavrnil dostop zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ, se IP ni posebej opredeljeval do 64. čl. ZOsn.

Glede zlorabe pravice

Organ se je v nadaljevanju izpodbijane odločbe glede celotne zahteve prosilca skliceval tudi na peti odstavek 5. čl. ZDIJZ, in sicer, da prosilec že od leta 2012, z več funkcionalno povezanimi vlogami, zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. da je očitno, da so zahteve šikanoznega značaja, čemur pa IP ne more slediti. Šikanozne so zahteve, s katerimi želi prosilec na različne načine škodovati organu, česar pa v konkretnem primeru ni zaznati. Z uporabo instituta zlorabo pravice se lahko prosilcu le izjemoma zavrne dostop, kot skrajno sredstvo, pri čemer so se v praksi IP in sodni praksi izoblikovali elementi, ki kažejo na zlorabo. Tak primer je lahko pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, žalitve, šikaniranje, nagajivost, ipd. V obravnavanem primeru je zahteva prosilca usmerjena v pridobitev informacije, vloga ni žaljiva niti preobsežna, zato prosilec s svojim ravnanjem v razmerju do organa svoje pravice ni zlorabil.

IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, z izjemo očitka zlorabe pravice, zato je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni pritožbeni postopek začel na zahtevo prosilca, pomeni, da prosilec sam nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Točka 75: Ustavno sodišče je navedlo, da je treba upoštevati, da organ zahtevane informacije zbira v elektronski zbirki podatkov zaradi izvajanja svojih delovnih nalog in bi jih brez zakonske prepovedi smel in mogel oblikovati v dokument, z uporabo orodij, ki so za dostopanje do teh elektronskih informacij na voljo in so sestavni del njegove običajne uporabe.

[2] Tako tudi Upravno sodišče v sodbi z opr. št. IU 1795/2016 z dne 4. 4. 2018, glede katere je Ustavno sodišče v drugi točki izreka pritožbo zavrnilo.

[3] IP je v svoji praksi (npr. 090-291/2016/10 , potrjena s sodbo št. IU 1048/2017-18) sprejel stališče, da z vidika ocene tveganja razkritja posameznikov kot mejo oz. prag, kjer posamezniki niso več določljivi, določi število pet. Takšno prakso je IP zasledil tudi pri Statističnem uradu RS.