prosilec - Agencija za zavarovalni nadzor

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS glede dostopa do informacij nadzornega postopka organa. IP je ugotovil, da je v določenem delu zahtevanih informacij podana izjema poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. Glede drugih delov dokumentov, ki se nanašajo na ugotovitve organa, v okviru izvajanja nadzora po ZZavar-1 nad zakonitostjo poslovanja subjekta nadzora, pa je  IP ugotovil, da izjema poslovne skrivnosti ni podana. Upravni akti oz. dokumenti, s katerimi državni organ ugotavlja kršitve predpisov ter odredi morebitne odprave kršitev, ne morejo biti poslovna skrivnost zavezanca oz. nadzorovanca. Slednje izhaja tudi iz  tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Gre namreč za informacije, ki izkazujejo javnopravno delovanje organa, ki morajo biti podvržene transparentnosti. V ponovljenem postopku pa je IP  po navodilih sodišča ugotavljal, ali bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo škodo drugi osebi torej stranskemu udeležencu. Navedena izjema iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ zahteva izpolnjevanje dveh pogojev, obstoja škode ter vzročne zveze med razkritjem informacij in nastalo škodo. V obravnavanem primeru je stranski udeleženec zatrjeval, da bi razkritje zahtevanih informacij okrnilo njegov ugled, kar je po navedbah sodišča pravno priznana škoda, kar načeloma drži, vendar bi v konkretnem primeru slednje veljalo le, če bi bil ugled stranskega udeleženca okrnjen kot posledica protipravnega ravnanja tretje osebe, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno, tega pa stranski udeleženec niti ne zatrjuje. Še več, pravno relevanten vzrok za škodo, ki jo stranski udeleženec zatrjuje, je dejansko na strani stranskega udeleženca samega, ki je s svojim načinom opravljanja dejavnosti kršil ZZavar, kar je v okviru svojih pristojnosti nadzora ugotovil organ, zato takšne vrste škoda, ne more biti pravno priznana kot razlog za zavrnitev dostopa v smislu drugega odstavka 5.a. čl. ZDIJZ. Prost dostop do informacije, da je stranski udeleženec kršil zakon ter na kakšen način, zagotovo ni v njegovem interesu in verjetno lahko vpliva tudi na njegov ugled, vendar pa, ker so vzroki za nastanek teh informacij povsem na strani stranskega udeleženca, sklicevanje na škodo, kot razlog za zavrnitev dostopa, ne more biti pravno priznana. Kljub temu, da je IP ugotovil, da zatrjevana škoda ni pravno priznana, pa je IP podredno ugotovil, da stranski  udeleženec tudi ni dokazal obstoja druge predpostavke zatrjevane izjeme, to je vzročne zveze med razkritjem zahtevanih informacij in zatrjevano škodo okrnjenega ugleda. 

ODLOČBA:

Številka: 090-102/2019/21

Datum: 17. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št.  100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 25. 3. 2019, (v nadaljevanju prosilec) in o pritožbi z dne 8. 4. 2019 (v nadaljevanju stranski udeleženec), zoper odločbo z dne 21. 3. 2019, št.: 3230-21/2019-11, Agencije za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločbo Agencije za zavarovalni nadzor z dne 21. 3. 2019, št.: 3230-21/2019-11, v drugi točki izreka delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

- Zapisnik o pregledu poslovanja in ugotovitvah v okviru pregleda poslovanja pri subjektu nadzora, Agencija Mori, zavarovalno zastopanje d.o.o., Partizanska cesta 6, 2000 Maribor, z dne 20.1.2012; brez prilog, pri čemer mora prekriti naslednje dele dokumenta:

• vsa imena in priimke ter naslove prebivališč fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov na celotnem dokumentu, razen imena in priimke pooblaščenih oseb organa in zakonitih zastopnikov nadzorovane zastopniške družbe,
• vse številke in datume vseh ponudb/polic na celotnem dokumentu,
• vse številke podjemnih pogodb (sodelavniška številka) na celotnem dokumentu,
• nazive zavarovalno zastopniških družb na celotnem dokumentu, razen naziva nadzorovane zastopniške družbe.

- Obvestilo po drugem odstavku 307. člena Zakona o zavarovalništvu z dne 20. 2. 2012; pri čemer mora prekriti naslednje dele dokumenta:

• vsa imena in priimke fizičnih oseb na celotnem dokumentu, razen imena in priimke pooblaščenih oseb organa,
• vse številke in datume vseh ponudb na celotnem dokumentu,
• nazive zavarovalno zastopniških družb na celotnem dokumentu, razen naziva nadzorovane zastopniške družbe.

- Odredba o odpravi kršitev z dne 26. 3. 2012, pri čemer mora prekriti naslednje dele dokumenta:

• vsa imena in priimke fizičnih oseb na celotnem dokumentu, razen imena in priimke pooblaščenih oseb organa,
• vse številke in datume vseh ponudb na celotnem dokumentu,
• nazive zavarovalno zastopniških družb na celotnem dokumentu, razen naziva nadzorovane zastopniške družbe.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. Pritožba stranskega udeleženca se zavrne.

4. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.

5. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 2. 2019 zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje dokumente: odločbo, sklep, zapisnik, uradni zaznamek, odredbo in vsako drugo informacijo javnega značaja v pisni obliki, s katero organ razpolaga in se nanaša na nadzorne postopke organa v zvezi z zavezancem Agencija Mori, d.o.o. oz. Preverjeno, d.o.o. (po preimenovanju firme) ter prijavo, dopis ali drug dokument v pisni ali elektronski obliki, ki ga je v zvezi z Agencijo Mori, d.o.o. ali Preverjeno, d.o.o. prejel organ, ne glede na identiteto pošiljatelja.

Organ je z odločbo z dne 21. 3. 2019, št.: 3230-21/2019-11 prosilcu delno ugodil. Zoper navedeno odločbo sta vložila pritožbo prosilec z dne 25. 3. 2019 in stranski udeleženec z dne 8. 4. 2019, o katerih je odločal IP z odločbo z dne 3. 9. 2019, št. 090-102/2019/3, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil, pritožbo stranskega udeleženca pa zavrnil. Zoper odločbo IP je stranski udeleženec vložil tožbo na Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru, ki je s sodbo opr. št. IIU 464/2019-51 z dne 10. 12. 2020 odločilo, da se tožbi delno ugodi. Izpodbijana odločba IP št. 090-102/2019/3 z dne 3. 9. 2019 se v 1. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne IP v ponovni postopek. V preostalem delu se tožba zavrne. 

Pritožba prosilca je delno utemeljena.

Pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da se je sodišče v zgoraj navedeni sodbi opredelilo do aktivne legitimacije stranskega udeleženca, glede razmerja med ZDIJZ in ZZavar-1 ter glede odločbe AZN z dne 21. 3. 2019 v delu, v katerem je bil v 1. točki ugoden delni dostop prosilcu do dokumentov, navedenih v točki 1.1 do 1.16 odločbe. V tem delu je IP pritožbo tožeče stranke kot stranskega udeleženca v točki 3 izreka odločbe z dne 3. 9. 2019 zavrnil. Sodišče je glede navedenih ugovorov stranskega udeleženca tožbo zavrnilo, kar pomeni, da je v tem delu odločitev pravnomočna in torej ni več predmet spora v ponovljenem postopku.

Nadalje je bila predmet spora pred Upravnim sodiščem tudi izpodbijanja odločba IP z dne 3. 9. 2019 v točki 1 izreka, s katero je IP pritožbi prosilca delno ugodil in spremenil odločbo AZN tako, da je prosilcu omogočil delni dostop tudi do dokumentov, nastalih v postopku nadzora iz leta 2012, saj je AZN v tem delu prošnjo prosilca zavrnila (dokumenti navedeni v točki 2.1 do 2.3 odločbe AZN). Sodišče je v navedenem delu tožbi ugodilo in 1. točko izreka odločbe IP odpravilo in v tem delu zadevo vrnilo v ponovno odločanje, kar pomeni, da so navedeni dokumenti predmet spora v ponovljenem postopku, in sicer:

• Zapisnik o pregledu poslovanja in ugotovitvah v okviru pregleda poslovanja pri subjektu nadzora, Agencija Mori, zavarovalno zastopanje d.o.o., Partizanska cesta 6,2000 Maribor, z dne 20.1.2012,
• Obvestilo po drugem odstavku 307. čl. ZZavar-1 z dne 20. 2. 2012,
• Odredba o odpravi kršitev z dne 26. 3. 2012.

IP ugotavlja, da je organ dostop do zgoraj navedenih treh dokumentov zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov ter nadalje tudi navedel, da delni dostop ni mogoč. Pri tem je organ sledil navedbam stranskega udeleženca, ki je z internim aktom zatrjeval poslovno skrivnost glede poslovnih sodelavcev in posameznikov, pri katerih so bili opravljeni zavarovalniški posli.

IP primarno poudarja, da so zgoraj navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, nastali pri organu v okviru izvrševanja nalog in pristojnosti, določenih v ZZavar-1. Gre torej za dokumente organa, ki izvaja javnopravne naloge, zato že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da se dostop do njih v celoti zavrne. Organ se sicer pri opravljanju nadzora sreča tudi z informacijami, ki za subjekt nadzora predstavljajo poslovno skrivnost in jo je v skladu z 267. členom ZZavar-1 v povezavi z 39. členom ZGD-1[1] dolžan varovati, vendar pa mora ob tem upoštevati tudi tretji odstavek 39 člena ZGD-1, ki izrecno določa, da poslovna skrivnost ne morejo biti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP je z vpogledom v zgoraj navedene dokumente ugotovil, da dejansko vsebujejo podatke o poslovnih sodelavcih in posameznikih, pri katerih so bili opravljeni zavarovalniški posli (podjemne pogodbe s številkami ter imeni in priimki, ponudbe zavarovanj s številkami, datumi ter imeni in priimki zavarovalcev, zavarovalno zastopniške družbe, samostojni podjetniki, naslovi zavarovalniških zastopnikov). V tem delu je IP sledil navedbam stranskega udeleženca in odločitvi organa, da predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca po subjektivnem kriteriju (predložen je bil Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 1. 3. 2013, ki navedene podatke opredeljuje kot poslovna skrivnost) in s tem izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako gre glede imen in priimkov fizičnih oseb ter naslovov tudi za varovane osebne podatke, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje (izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Glede drugih delov dokumentov, ki se nanašajo na ugotovitve organa, v okviru izvajanja nadzora po ZZavar-1 nad zakonitostjo poslovanja subjekta nadzora, IP ugotavlja, da izjema poslovne skrivnosti ni podana. Upravni akti oz. dokumenti, s katerimi državni organ ugotavlja kršitve predpisov ter odredi morebitne odprave kršitev, ne morejo biti poslovna skrivnost zavezanca oz. nadzorovanca. Slednje izhaja že iz zgoraj navedenega tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Gre namreč za informacije, ki izkazujejo javnopravno delovanje organa, ki mora biti podvržen transparentnosti. S tem se zagotavlja učinkovit nadzor nad delovanjem organa, kar zmanjšuje korupcijska tveganja, veča vestnost, poštenost, skrbnost in zaupanje, kar prispeva k temu, da ima tak organ večjo legitimnost, da se poveča zaupanje v razmerju do navedenega organa in da se poveča odgovornost organa do vseh državljanov v demokratični družbi. Glavni cilj nadzora organa je, da zaščititi zavarovalce, zavarovance in druge upravičence iz zavarovalnih pogodb (271. člen ZZavar-1), zato se z zavrnitvijo dostopa do podatkov, ki so predmet presoje, dejansko onemogoča pregled nad bistvenimi podatki, na katerih med drugim temelji odločitev organa, ali zavarovalnice in drugi subjekti poslujejo zakonito in v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Organ pri svojem delovanju nedvomno zasleduje javni interes, kar pomeni, da so pomembni vsi temeljni podatki, na katerih temelji odločitev organa, ki jih ima javnost pravico izvedeti, zato je že pojmovno nemogoče, da bi podatki, ki so predmet presoje IP v konkretnem primeru, v celoti predstavljali poslovno skrivnost. Slednje izhaja tudi iz 281. člena ZZavar-1, na podlagi katerega je organ neposredno zavezan k objavi informacij iz svojih nadzornih postopkov. Res je, da navedena določba objavo podatkov o ukrepih organa omejuje na največ dve leti po pravnomočnosti odločitve o izreku ukrepa, na kar opozarja tudi stranski udeleženec, vendar pa se v konkretnem primeru dostop do zahtevanih informacij ne presaja po ZZavar-1, temveč po ZDIJZ, zato za navedeni postopek tudi ni relevantno, kdaj so zahtevani dokumenti nastali. Slednje je potrdilo tudi sodišče v predmetni sodbi.

Stranski udeleženec je nadalje v svoji vlogi z dne 13. 3. 2019 navedel, »da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi - varstva ugleda pravne osebe, ki bi bil z razkritjem dokumentov ne le ogrožen, pač pa bistveno prizadet, okrnjen ugled pa bi negativno vplival na njegovo uspešnost pri delu, tudi na zaupanje v odnosu do naročnikov in posameznikov, četudi so nepravilnosti iz januarja 2012 že zdavnaj odpravljene«. Enake navedbe je podal tudi v pritožbi z dne 8. 4. 2019 zoper izpodbijano odločbo organa. Vsled navedenega je sodišče v zgoraj navedeni sodbi poudarilo, da so navedbe stranskega udeleženca jasne in da je okrnitev ugleda pravne osebe pravno priznana škoda, saj Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 183. členu določa, da za okrnitev ugleda ali dobrega imena sodišče lahko prisodi pravni osebi pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Sodišče se torej ni strinjalo z razlogi iz izpodbijane odločbe IP, da navedbe o škodi zaradi okrnitve ugleda predstavljajo neprepričljiv in poenostavljen argument, ki mu ni mogoče slediti, še zlasti zato, ker gre za dokumente, ki izkazujejo javnopravno delovanje organa, ki mora biti podvržen transparentnosti. ZDIJZ sicer ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa (5. člen ZDIJZ), vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (2. člen ZDIJZ). Sodišče je navedlo, da kot je že obrazloženo, ta pravica ni absolutna. Tudi če so dokumenti, navedeni v točkah 2.1 do 2.3 izpodbijane odločbe organa, nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora v letu 2012 in so torej nastali v postopku delovnega področja organa (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), bi moral IP ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki (stranskemu udeležencu), opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

IP je torej v ponovljenem postopku po navodilih sodišča ugotavljal, ali bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo škodo drugi osebi torej stranskemu udeležencu. Navedena izjema zahteva izpolnjevanje dveh pogojev, obstoja škode ter vzročne zveze med razkritjem informacij in nastalo škodo. IP ob tem poudarja, da je dokazno breme vselej na strani subjekta, ki škodo zatrjuje. V obravnavanem primeru je stranski udeleženec zatrjeval, da bi razkritje zahtevanih informacij okrnilo njegov ugled, kar je po navedbah sodišča pravno priznana škoda, kar načeloma drži, vendar bi v konkretnem primeru slednje veljalo le, če bi bil ugled stranskega udeleženca okrnjen kot posledica protipravnega ravnanja tretje osebe[2], kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno, tega pa stranski udeleženec niti ne zatrjuje. Še več, pravno relevanten vzrok za škodo, ki jo stranski udeleženec zatrjuje, je dejansko na strani stranskega udeleženca samega, ki je s svojim načinom opravljanja dejavnosti kršil ZZavar, kar je v okviru svojih pristojnosti nadzora ugotovil organ, zato takšne vrste škoda, ne more biti pravno priznana kot razlog za zavrnitev dostopa v smislu drugega odstavka 5.a. čl. ZDIJZ. Stranski udeleženec je povsem sam odgovoren za morebitno nastalo škodo, ki bi mu z razkritjem informacij nastala. Organ je v okviru svojih pristojnosti in opravljanja javnopravnih nalog v javnem interesu ugotovil nepravilnosti oz. kršitve, ki jih je stranski udeleženec, kakor tudi sam navaja, odpravil v letu 2012, torej takšno ravnanje organa zagotovo nima elementov protipravnosti, protipravna pa tudi ni pravica prosilca do dostopa do informacij javnega značaja, ki jo mora organ spoštovati in izvajati. Prost dostop do informacije, da je stranski udeleženec kršil zakon ter na kakšen način, zagotovo ni v njegovem interesu in verjetno lahko vpliva tudi na njegov ugled, vendar pa, ker so vzroki za nastanek teh informacij povsem na strani stranskega udeleženca, sklicevanje na škodo, kot razlog za zavrnitev dostopa, ne more biti pravno priznana. Po logiki, ki jo zasleduje stranski udeleženec, bi morali vsi nadzorni organi »skrivati« ugotovljene kršitve pred javnostjo, kar pa je v nasprotju z javnim interesom, ki je v tem, da se opozori na ravnanja, ki predstavljajo nepravilnosti in vzpostavi zakonito stanje. Kot je IP opozoril že zgoraj, je tehtanje med »pričakovano škodo«, ki bi z razkritjem ugotovljenih kršitev nastala nadzorovanemu subjektu in na drugi strani s pravico javnosti do seznanitve z delom nadzornega organa in njegovih ugotovitev, izvedel že zakonodajalec s tem, ko je v 281. člena ZZavar-1 zavezal organ k objavi informacij iz svojih nadzornih postopkov. Zato pričakovanje stranskega udeleženca, da bodo ugotovljene kršitve ostale skrite pred javnostjo, nima podlage v zakonu niti v ustavnih načelih demokratične in pravne države, kamor sodi tudi pravica dostopa do informacij javnega značaja. 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da škoda, ki jo zatrjuje stranski udeleženec, ni pravno priznana, saj ne izvira iz protipravnega ravnanja tretje osebe, temveč iz ravnanja stranskega udeleženca samega, zato izjema iz drugega odstavka 5. a člena ZDIJZ ni podana. Po prepričanju IP, dostopa do informacij o kršitvah zakona ni mogoče prekriti z institutom poslovne skrivnosti, še manj pa z zatrjevanjem škode, ki je posledica lastnih napak oz. kršitev. Povedano drugače, če bi stranski udeleženec deloval v skladu z zakonom, do informacij, ki predstavljajo kršitve zakona, sploh ne bi prišlo, torej organ ne bi ugotovil kršitev, posledično mu iz razloga nadzora organa, ne bi mogla nastati nobena škoda.

Kljub temu, da je IP ugotovil, da zatrjevana škoda ni pravno priznana, pa IP podredno ugotavlja, da stranski  udeleženec tudi ni dokazal obstoja druge predpostavke zatrjevane izjeme, to je vzročne zveze med razkritjem zahtevanih informacij in zatrjevano škodo okrnjenega ugleda, upoštevajoč dejstva, da gre za informacije, ki so stare skoraj deset let in da so bile že v preteklosti deležne medijske pozornosti[3], prav z vidika kršitev, ki jih nadzira organ, kar pomeni, da je bil ugled stranskega udeleženca na preizkušnji že pred vložitvijo same zahteve za dostop do informacij javnega značaja, oziroma lahko bi rekli, celo ves ta čas, stranski udeleženec pa s svojimi zatrjevanji ni dokazal, da bi mu zatrjevana škoda nastala prav zaradi konkretnega razkritja zahtevane informacije, kot pogoja za obstoj izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, zato so navedbe stranskega udeleženca tudi iz tega razloga neutemeljene.

Glede na to, da je IP ugotovil, da zgoraj navedeni dokumenti: Zapisnik o pregledu poslovanja in ugotovitvah v okviru pregleda poslovanja pri subjektu nadzora, Agencija Mori, zavarovalno zastopanje d.o.o., Partizanska cesta 6,2000 Maribor, z dne 20.1.2012, Obvestilo po drugem odstavku 307. čl. ZZavar-1 z dne 20. 2. 2012 in Odredba o odpravi kršitev z dne 26. 3. 2012, vsebujejo podatke o poslovnih sodelavcih in posameznikih, pri katerih so bili opravljeni zavarovalniški posli (podjemne pogodbe s številkami ter imeni in priimki, ponudbe zavarovanj s številkami, datumi ter imeni in priimki zavarovalcev, zavarovalno zastopniške družbe, samostojni podjetniki, naslovi zavarovalniških zastopnikov), ki predstavljajo poslovno skrivnost in varovane osebne podatke, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do dokumentov.

IP je ocenil, da je izvedba delnega dostopa mogoča, zato je odločil, da mora organ pred posredovanjem dokumentov prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa, te informacije prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Med varovane osebne podatke pa ne sodijo imena in priimki oseb, ki so s strani organa izvajale nadzor, saj gre za javne uslužbence, ki so na dokumentih navedeni v okviru opravljanja delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakonska podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki zakonitih zastopnikov nadzorovane družbe, ki so v tej vlogi tudi navedeni, ti podatki pa so javni na podlagi Zakona o poslovnem registru ter Zakona o sodnem registru.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena (kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe), pritožba prosilca pa je delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi točki izreka delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (kjer je ugotovil obstoj poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov), je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).

Stranski udeleženec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru stranski udeleženec s svojo vlogo ni uspel, zaradi česar se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz četrte točke izreka te odločbe)

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Zakon, ki je glede poslovne skrivnosti veljal v času odločanja organa prve stopnje.

[2] Kot ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda), kar pa sicer ni predmet presoje v tem postopku, temveč je to stvar civilnega postopka.

[3] https://www.24ur.com/novice/slovenija/so-zavarovalni-agentje-agencije-mori-zavajali-svoje-stranke.html

https://e-maribor.si/kdo-je-stopil-na-zulj-agenciji-mori-znanega-mariborcana-smiljana-morija/

https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kaj-se-dogaja-s-smiljanom-morijem-bivsi-zaposleni-imajo-hude-ocitke

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75798&lang=slv&prip=dkum:10723947:r4

https://maribor24.si/lokalno/podjetja-smiljana-morija-pod-drobnogledom-pristojnih-institucij