prosilec - RTV Slovenija

Datum: 13.09.2021
Številka: 090-257/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo

POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka pred IP je bilo vprašanje, ali je organ zaradi varstva avtorskih pravic intervjuvanca prosilcu utemeljeno omogočil dostop do posnetka intervjuja le z vpogledom ter vprašanje obstoja drugih dokumentov v zvezi z intervjujem, ki se nahajajo pri organu. Iz odločitve IP izhaja, da intervjuvanec ni soavtor intervjuja, zato mu ne gre avtorskopravno varstvo. Podrejeno je IP odločil, da tudi če je intervjuvanec soavtor, da glede na ustavno skladno razlago drugega odstavka 25. člena ZDIJZ v okoliščinah obravnavanega primera, ko je avtor-intervjuvanec sprejel povabilo za nastop na najbolj poslušani radijski postaji v državi, ki ima dalj časa javno dostopen arhiv oddaj, pri čemer kot gost ni sklenil nobene avtorske pogodbe niti drugega podobnega dogovora, ki bi omejeval radijsko postajo pri njenem običajnem ravnanju z oddajami te vrste, v svojih odgovorih pa je izrecno izrazil stališče, da je njegov namen doseči čim več poslušalcev, da bi moral organ izpolniti navedbeno in dokazno breme, da je avtor podal izrecno prepoved dostopa do posnetka. Ker slednje ni bilo izpolnjeno, je IP odločil, da se pritožbi ugodi in odloči, da mora organ prosilcu posredovati posnetek. Glede drugih dokumentov v zvezi z oddajo je IP ugotovil, da organ v tem delu zahteve razpolaga z določenimi dokumenti, ki so javno objavljeni in dostopni na spletni strani organa, zato je prosilca nanje napotil.

ODLOČBA:

Številka: 090-257/2021/8

Datum: 13. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 251. člena in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 8. 2021, zoper odločbo št. 0901-12/2021/2 z dne 4. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) Radiotelevizije Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožbi prosilca z dne 13. 8. 2021 se ugodi in se odločba Radiotelevizije Slovenija, št. 0901-12/2021/2 z dne 4. 8. 2021 v prvi, drugi in tretji točki izreka odpravi, ter se odloči:
A) Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki na njegov elektronski naslov: ..... oziroma z dostopom prek spletne povezave v 'oblaku' posnetek oddaje Nedeljski gost, ki je bila na sporedu 11. 7. 2021 na Valu 202.
B) Prosilcu se posreduje napotilo na spletne strani organa:

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 22. 7. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje posnetka oddaje Nedeljski gost, ki je bila na sporedu 11. 7. 2021 na Valu 202. Hkrati je zahteval tudi posredovanje vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali prejel od drugih organov in/ali oseb v zvezi z oddajo Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021. Pri čemer je navedel, da če dokumenti vsebujejo varovane podatke, naj jih organ odstrani, in mu jih posreduje brez njih (delni dostop). Informacije javnega značaja je zahteval v elektronski obliki na njegov elektronski naslov oziroma z dostopom prek spletne povezave do posnetka v 'oblaku'. V primeru stroškov s pripravo oz. posredovanjem informacij je prosil za predhodno obvestilo.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ s prvo točko izreka prosilcu omogočil dostop do posnetka oddaje tako, da mu je omogočil seznanitev z vpogledom. Z drugo točko je odločil, da se zahteva za dostop do kopije posnetka oddaje zavrne. S tretjo točko izreka je odločil, da se dostop do informacij v zvezi z oddajo zavrne. S četrto točko izreka pa, da posebni stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da z vidika obstoja informacije v materializirani obliki organ v radijskem arhivu hrani posnetek oddaje z naslovom Nedeljski gost, ki je bila na sporedu 11. 7. 2021 na Valu 202 (v nadaljevanju oddaja oziroma posnetek oddaje). Odgovorni urednik programa Val 202 je pojasnil, da nima drugih informacij, ki naj bi jih organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali prejel od drugih organov in/ali oseb v zvezi z oddajo. Pojasnil je še, da z intervjuvancem ni bila sklenjena pogodba, s katero bi prenesel na organ svoje avtorske pravice. Glede posnetka je organ v obrazložitvi pojasnil, da radijska oddaja Nedeljski gost sodi po novinarski zvrsti med intervjuje, to je pogovor med novinarjem, ki postavlja vprašanja in osebo, ki odgovarja, intervjuvancem. Tema predmetne oddaje se je nanašala na področje medicine in farmacije. Intervjuvanec je v odgovorih na vprašanja izražal svoja mnenja o zdravstveni in farmacevtski industriji, navajal izsledke iz objavljenih strokovnih študij s področja medicine in farmacije ter kot strokovnjak s področja predstavljal svoje ugotovitve. Iz odgovorov intervjuvanca je razvidno, da so z besedami izraženi odgovori na vprašanja plod njegovega razmišljanja in razumevanja obravnavane strokovne tematike. Odgovori so stvaritev duhovnega delovanja intervjuvanca, v njih se odraža individualnost, ki je po naravi stvari osebna, izvirna. Pri poslušanju intervjuja Nedeljski gost z dne 11. 7. 2021 bi lahko vsak povprečni poslušalec zaznal izvirnost vsebine, ki se kaže v strukturi vodenja vprašanj in odgovorov. Iz navedenih razlogov ima intervju Nedeljski gost z dne 11. 7. 2021 vse značilnosti avtorskega dela novinarja in intervjuvanca (individualnost, stvaritev človeškega ustvarjalnega ravnanja, izraženega z besedami, ki jo je moč zaznati s sluhom). Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. V pri točki drugega odstavka 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravica (v nadaljevanju ZASP) so kot primeri avtorskih del našteta govorjena dela, kot na primer govori, pridige, predavanja. Intervju je avtorsko delo, na katerem imata novinar in intervjuvanec avtorske pravice vsak na svojem prispevku. Pogodba za prenos avtorskih pravic intervjuvanca na organ ni bila sklenjena, zato je intervjuvanec imetnik pravic na svojem prispevku k avtorskemu delu. Organ se sklicuje na 25. člen ZDIJZ, ki določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice in je imetnik pravic tretja oseba, prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je tako na podlagi 25. člena ZDIJZ prosilcu z vpogledom omogočil seznanitev s posnetkom oddaje, dostop do kopije posnetka pa je zavrnil. Glede informacij v zvezi z oddajo je organ na podlagi prejetega odgovora odgovornega urednika ugotovil, da v zvezi z oddajo, informacije, ki jih je zahteval prosilec, ne obstajajo. Ker zahtevana informacija ne obstajaj v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, je prosilcu ne more posredovati. Ker zahtevana informacija ne izpolnjuje kriterija iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je prosilčevo zahtevo v tem delu v celoti zavrnil.

Iz pritožbe prosilca z dne 13. 8. 2021 izhaja, da se ne strinja z razlogi organa za zavrnitev posredovanja posnetka na podlagi 25. člena ZDIJZ, češ da naj bi bila oddaja avtorsko delo novinarja in intervjuvanca, za katero nima avtorskih pravic, in da informacijo zato lahko dobi le na vpogled. Z navedbo organa se ne strinja, zato ker so na spletni strani organa objavljeni številni drugi intervjuji, ki po tej logiki tudi ne bi smeli biti objavljeni, saj prav za vse najbrž organ nima sklenjenih pogodb, s katerimi bi avtorji na organ prenesli svoje avtorske pravice. Zato meni, da argument organa ne drži. Iz drugih medijev namreč izhaja, da je oddajo organ najprej že uvrstil v svoj javno dostopen spletni arhiv oddaj, a jo je pozneje iz njega umaknil. Pri tem se prosilec sprašuje, zakaj jo je objavil, če je zaradi avtorskih pravic ne bi smel. IP tudi prosi, da na podlagi svojih pooblastil preveri resničnost navedb v tretji točke izreka izpodbijane odločbe, da organ ne razpolaga z nobeno informacijo javnega značaja, ki bi jo ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali prejel od drugih organov in/ali oseb v zvezi z oddajo Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021. Zdi se mu namreč precej nenavadno, da je organ organiziral obisk gosta, posnel in predvajal oddajo, posnetek objavil na spletu v zvezi s tem pa se pri organu ne nahaja nobena informacija javnega značaja več. Organ naj bi po pisanju enega izmed medijev iz javno dostopnega spletnega arhiva odstranil celo napovednik oddaje. Pri čemer se prosilec sprašuje, ali je tudi ta avtorsko zaščiten oziroma ali tudi s to informacijo javnega značaja organ ne razpolaga (torej je nima v materializirani obliki), pri čemer se sklicuje na druge spletne vire, ki informacije v zvezi z zadevno oddajo imajo.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP dne 17. 8. 2021, poslal IP. IP je dne 27. 8. 2021 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-257/2021/2 in dne 7. 9. 2021 ponovni poziv št. 090-257/20217/5.

Na poziv IP je organ dne 1. 9. 2021 poslal pojasnilo skupaj z odgovori odgovornega urednika Vala 202, ….. V zvezi z vprašanjem IP kako ima organ sicer urejen prenos avtorskih pravic intervjuvancev na organ, je odgovorni urednik odgovoril, da pri novinarskemu delu, kot v ostalih enotah RTV Slovenija in drugih medijih, prenosa avtorskih pravic z gosti ne urejajo. Gre za intervju, pri čemer opravljajo novinarsko delo. Na vprašanje IP, v čem je bistveno razlikovanje zadevnega intervjuja, z drugimi, ki so prosto objavljeni na portalu organa in pojasnilo, v primeru, da organ šteje le zadevni intervju za avtorsko delo, v čem je bistveno razlikovanje od drugih intervjujev, v katerih so bili gosti prav tako znanstveniki (npr. intervju z dne 23. 10. 2016 z g. Andreom Geimom, ipd.), je odgovorni urednik pojasnil, da je bistveno razlikovanje v kršenju programskih standardov. Odločitev o neobjavi intervjuja na spletni strani val202.si je programska. Slednjo odločitev uredništva je pritrdila tudi Varuhinja pravic poslušalcev in gledalcev. V mesečnem poročilu o odzivih občinstva za mesec julij 2021 je namreč zapisala, da pogovor ni bil izveden v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike »in da je bila objava takšne vsebine v radijskem etru napaka. Uredniška odločitev, da vsebina ni spletno arhivirana oz. dostopna v digitalnem okolju, je po varuhinjini presoji pravilna.«. Odgovorni urednik se je prav tako opredelil do navedb prosilca, da je bil posnetek najprej objavljen in kasneje umaknjen ter do vprašanja, ali so bili razlogi za umik povezani z razlogi morebitnega umika soglasja avtorja za prenos avtorskih pravic na organ. Navedel je, da posnetek na spletni strani val202.si ni bil objavljen. Poslušalci lahko celoten radijski program na spletni strani poslušajo za osem ur nazaj. To velja tudi za dotični intervju. Razlogi niso povezani s soglasjem avtorja, temveč s programskimi standardi. Glede na to, da v izpodbijani odločbi organ šteje, da je intervjuvanec v obravnavanem primeru soavtor oddaje, je IP prosil za pojasnilo, kako ima oddaja sicer urejena avtorskopravna razmerja in da organ v zvezi s tem predloži dokumentacijo, iz katere to izhaja. Odgovorni urednik je pojasnil, da pri novinarskem delu, kot v ostalih enotah RTV Slovenija in drugih medijih, prenosa avtorskih pravic z gosti ne urejajo. Tudi pri oddaji Nedeljski gost ne, saj opravljajo novinarsko delo. Glede vprašanja IP, kako je organ preveril, ali ima avtorsko pogodbo z intervjuvancem, je odgovorni urednik pojasnil, da takšne pogodbe ni podpisal ter da pogodbe tudi ni v digitalnem sistemu za potrjevanje pogodb. Prav tako je pojasnil, da za prvo priobčitev avtorskega dela s prenosom oddaje od intervjuvanca kot gosta oddaje posebnega soglasja niso pridobili. V zvezi z vprašanjem IP, ali je intervjuvanec prejel avtorsko nadomestilo oziroma povrnitev stroškov, je odgovorni urednik programa pojasnil, da honorarja gost ni prejel. To bi bilo tudi v nasprotju s profesionalnimi standardi. Na vprašanje IP, ali obstaja glede na to, da gre za soavtorstvo, kakšna dokumentacija med novinarjem in avtorjem v zvezi z ustvarjanjem skupnega avtorskega dela, je odgovorni urednik pojasnil, da po njegovem vedenju takšna dokumentacija ne obstaja. Glede poizvedbe IP o tem, kakšna dokumentacija običajno nastane z organizacijo intervjujev v oddajah Nedeljski gost ter na vprašanje obstoja dokumentacije konkretne oddaje, ki je bila posneta, predvajana, objavljena, in ima napovednik, itd., je odgovorni urednik pojasnil, da običajno obstaja komunikacija med novinarji in njihovimi viri, denimo dogovarjanje za intervju, kraj in čas snemanja ipd. V zvezi s konkretno oddajo pa obstajajo: neobjavljeni posnetek, javno objavljeni napovednik s pojasnilom odgovornega urednika, ki je nastal malo po objavi oddaje v etru in mnenje Varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev, objavljeno 13. avgusta 2021. Ob tem se je glede slednjih dveh dokumentov skliceval na javno dostopno spletno stran organa. Po izrecni izjavi odgovornega urednika drugi dokumenti v zvezi z oddajo ne obstajajo. Ker iz posredovanega odgovora organa ni bilo popolnoma jasno, na kakšen način organ hrani dokumentarno gradivo in kako je preveril, ali ima dokumente, ki jih prosilec zahteva, je bil z drugim pozivom naprošen, da to dodatno pojasni. Iz odgovora organa z dne 10. 9. 2021 izhaja, da je dokumentarno gradivo, ki nastane pri produkciji zvočne oddaje, t.i. srajčka oddaje. Mesec dni se hrani v produkcijskem programu Dalet, ki združuje ustvarjalce programa v fazi ustvarjanja oddaj in montaže. Iz programa Daleta se oddaja črpa za predvajanje. Po preteku roka se vsi podatki (napovedi, naslovi, posnetki itd.) prenesejo v program za arhiviranje oddaj Mediateka. Pri tem je organ poslal izpis iskanja po ključnih besedah iz Mediateke in Daleta za oddajo Nedeljski gost. V zvezi z morebitno dokumentacijo, ki nastane v obliki komunikacije med novinarjem in intervjuvancem, je organ pojasnil, da z dokumenti, ki jih hranijo novinarji na svojih računalnikih in niso bili oddani v produkcijski program, ne razpolaga. V zvezi z drugim zbirkami dokumentarnega gradiva v zvezi z oddajo je organ pojasnil, da obstaja aplikacija za kreiranje in hranjenje avtorskih pogodbo POH. V slednjo je vpogledal odgovorni urednik …., da je prišel do zaključka, da dokumenti v zvezi z oddajo ne obstajajo, pri čemer je organ poslal posnetek zaslona ob iskanju morebitne pogodbe za intervjuvanca v sistemu POH.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z ZASP in je imetnik pravic tretja oseba, zaradi česar se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo zgolj na vpogled. Pri tem IP poudarja, da avtorsko delo ne pomeni ene od izjem dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana. Organ stoji na stališču, da je intervjuvanec oddaje, katere posnetek je predmet obravnavanega postopka, soavtor intervjuja ter da z njegove strani obstajajo avtorskopravni zadržki za prenos posnetka prosilcu. V nadaljevanju se bo IP najprej opredelil do vprašanja intervjuja kot avtorskopravno varovanega dela ter do vprašanja avtorske pravice intervjuvanca. V nadaljevanju bo predstavil svoje stališče glede ustavno skladne razlage drugega odstavka 25. člena ZASP ter zaključil z obravnavo zakonske pravne podlage iz 137. člena ZASP, ki organu kot RTV organizaciji priznava lastno pravico za distribuiranje posnetka oddaje kot izključno sorodno avtorsko pravico.

Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

IP je zato najprej ugotavljal, ali je posnetek oddaje Nedeljski gost na Valu 202 z dne 11. 7. 2021, katere posredovanje je bilo prosilcu zavrnjeno, zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.

Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem).

V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 1. točki izrecno navaja govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja. Glede na pravno teorijo (M. Trampuž, str. 91) bi med avtorska dela izjemoma lahko uvrstili intervju, če dosega ustrezno stopnjo ustvarjalnosti. IP pritrjuje organu, da gre v primeru posnetka oddaje Nedeljski gost na Valu202 z dne 11. 7. 2021 za intervju, ki je, kljub temu, da ni izrecno naveden med govorjenimi deli, ki jih avtorsko pravo ščiti, avtorsko delo s področja književnosti. To je pogovor med novinarjem, ki postavlja vprašanja in osebo, ki odgovarja, intervjuvancem. Kot je navedel organ v izpodbijani odločbi, se je tema predmetne oddaje nanašala na področje medicine in farmacije. Čeprav v teoriji intervju vselej ne izpolnjuje kriterijev, da bi lahko govorili o avtorskem delu, so po mnenju IP v obravnavanem primeru ti izpolnjeni, saj gre za govorno stvaritev, navzven izraženo, s področja književnosti, s katero njen avtor izraža svoje misli, sporočila, občutke in čustva zunanjemu svetu. Ne izostane pa tudi zadostna mera ustvarjalnosti novinarja, ki se kaže v pripravah (ki jih omenja novinar v oddaji) in študiju za intervju, izboru gosta, tj. intervjuvanca, njegovi uvodni predstavitvi, izbiri vprašanj, v povezovalnih in razlagalnih mislih, dramaturgiji in vodenju rdeče niti intervjuja ter strnjenju vmesnih in končnih misli gosta, ipd. Novinarjevo delo kaže izvirnost in osebno avtorsko noto.

V nadaljevanju bo IP pojasnil, zakaj meni, da v primeru oddaje Nedeljski gost, ki je bila na Valu202 11. 7. 2021, ne moremo govoriti o soavtorstvu novinarja in intervjuvanca. 12. člen ZASP določa, da je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, nedeljiva celota, na takšnem delu pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica. V izpodbijani odločbi organ zastopa stališče, da je intervjuvanec soavtor intervjuja, meni, da njegov soprispevek prebije nivo, ko je o njem že mogoče govoriti kot o soavtorju. Pri tem pojmovanju vloge intervjuvanca pa organ ni koherenten, saj iz izjave odgovornega urednika programa Val202, …., ki po mnenju IP najbolj strokovno iz prakse lahko oceni težo in vsebino avtorskega soprispevka intervjuvanca, izhaja, da intervjuvancev organ ne šteje za (so)avtorje, ampak goste. Temu pritrjuje tudi ostalo ravnanje in razmerje, ki ga ima organ z intervjuvanci v oddajah Nedeljski gost, oziroma v drugih oddajah, v katerih se pojavljajo tretje osebe, kot intervjuvanci. Kot je pojasnil, z njimi ne sklepajo avtorskih pogodb, niso upravičeni do honorarja in drugih povračil stroškov, to bi bilo po mnenju stroke v nasprotju s profesionalnimi standardi. Prav tako je organ nekoherenten v delu, ki se nanaša na vprašanje dostopnosti zadevnega intervjuja javnosti na svojih spletnih straneh, saj, kot je razvidno iz spletne strani organa, kjer so objavljena stališča Varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev Radiotelevizije Slovenije in odgovornega urednika, ne gre za vprašanje (neprenesenih) avtorskih upravičenj intervjuvanca, ampak za stališča iz intervjuja, ki so po vsebini v nasprotju s programskimi usmeritvami organa. IP zato resno dvomi v razlog varovanja avtorske pravice intervjuvanca kot zadržek za posredovanje posnetka, saj kot je razvidno iz spletnega arhiva organa, se v njem za daljše obdobje na voljo tudi druge oddaje, ki vsebujejo ravno tako intervjuje z gosti iz različnih strokovnih področji.

Ne glede na protislovno stališče organa glede obstoja avtorskih pravic intervjuvanca zadevnega posnetka pa je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali soprispevek intervjuvanca tudi po njegovem mnenju izpolnjuje kriterije za soavtorstvo, pri čemer je bila ugotovitev negativna. Po mnenju IP v primeru odgovorov na vprašanja intervjuvanca ni mogoče govoriti o njegovem avtorskem delu in tako tudi ne o soavtorstvu intervjuvanca. IP meni, da je novinar izključni in edini avtor zadevnega intervjuja, saj soprispevek intervjuvanca ne dosega ustrezne stopnje ustvarjalnosti. V skladu s pravno teorijo in prakso je pojmovanje intervjuvanca kot soavtorja intervjuja prej izjema kot pravilo. Kot izhaja iz naključnega dela (Medijsko pravo V. Einspiler et al, Planet GV, 2009, strani 155 in nasl. avtor J. Repanšek), ki je med učnim gradivom za medijsko pravo, je v okviru avtorske pravice v medijih govora predvsem o avtorski pravici novinarja, fotografa in drugih avtorjev besedil, del, avdiovizualnih in glasbenih prispevkov, ipd., pri čemer se vprašanje avtorske pravice intervjuvanca, sploh ne omenja. Domača teorija (Trampuž et al stran 35) navaja, da gre lahko pri govorjenih delih za avtorska dela, če so le izpolnjeni splošni pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZASP. Ti pogoji praviloma ne bodo izpolnjeni, kadar gre na primer samo za pripovedovanje o svojem osebnem življenju v razgovoru. Ob tem IP opozarja na 9. člen ZASP, ki ureja nevarovane stvaritve, in sicer med drugim določa, da avtorskopravno niso varovane ideje, načela in odkritja. Hkrati Trampuž drugje (stran 62) navede, da »tudi ni soavtor tisti, ki v pogovoru samo pripoveduje o svojem osebnem življenju piscu, ki nato na podlagi tega napiše književno delo kot duhovno stvaritev,..«. Po stališču teorije lahko po členu 12/1 ZASP pride do soavtorstva samo pod pogojem, da je delo ustvarjeno s (skupnim) sodelovanjem. Sodelovanje dveh ali več oseb pri ustvarjanju pomeni njihovo vzajemno razumevanje skupne naloge, njihovo voljo za sodelovanje in njihovo vzajemno podreditev skupni ideji (ibidem). Tuja pravna teorija in praksa od intervjuvanca zahteva visoko mero ustvarjalnosti, da lahko govorimo o soavtorstvu. Tako na primer nizozemska sodna praksa (nižjih sodišč) v primeru Endstra Tapes[1] navaja pogoj usklajenega ustvarjanja (coherent creation) in ustvarjanje na podlagi skupnega načrta (created by design), stališče (Nizozemskega Vrhovnega sodišča), ki bi zahtevalo zgolj izvirnost in osebni pečat avtorja, pa je v praksi kritizirano zaradi katastrofalnih posledic za svobodo izražanja in za obveščanje ter delovanje medijev in za dostop do informacij javnega značaja. V nemškem primeru citiranja izjav odvetnika, ki jih je podal v intervjuju,[2] ni bilo ugotovljeno, da gre za kršitev avtorskega prava, saj je nivo avtorsko pravnega varstva izjav intervjuvancev zelo nizka. Pri tem tuja sodna (evropska in ameriška) praksa opozarja predvsem na pomembnost soglasja intervjuvancev za sodelovanje pri intervjuju in njihovo (tiho oziroma konkludentno) strinjanje, da bo delo priobčeno javnosti. Po mnenju IP v obravnavanem primeru intervjuvanec s podajanjem odgovorov na vprašanja ni presegel nivoja ustvarjalnosti, ki se zahteva zato, da bi lahko o njegovem prispevku v oddaji dali pečat soavtorstva. Intervjuvanec je pripovedoval predvsem o svojem življenju, izkušnjah na strokovnem in zasebnem področju. Ravno to, kar teorija meni, da ne presega nivoja ustvarjalnosti. Po drugi strani pa je predstavil svoje in ideje drugih somislečih glede sodobne medicine in farmakologije, načela po katerih ta industrija deluje in po katerih se v skladu z njegovimi idejami vrti svet zdravil. Podal je svoja in tuja odkritja v zvezi z uporabo psihiatričnih zdravil, zdravil za zniževanje nivoja sladkorja v krvi in svoja in odkritja drugih znanstvenikov s področja t.i. »jatromedicine«. Pri tem IP opozarja, da glede na 9. člen ZASP ideje, odkritja in načela niso avtorsko pravno zavarovana. V nadaljevanju IP ugotavlja, da organ ni izkazal, da bi novinar in intervjuvanec pred tem sodelovala in da bi si oba prizadevala k skupnemu načrtu oziroma cilju, nasprotno, gre za voden pogovor strokovnjaka na določenem področju in z določenimi izkušnjami, ki ga vodi novinar skozi vnaprej pripravljene teme in vprašanja. IP ugotavlja, da je intervjuvanec avtor več književnih del[3] in tudi predavanj,[4] vendar njegovo sodelovanje v oddaji ne predstavlja predavanja, ali izseka predavanj. IP tako zaključuje, da po njegovem mnenju intervjuvanec oddaje Nedeljski gost na Val202 z dne 11. 7. 2021 ni soavtor oddaje in tako ni nosilec avtorskih pravic, ki bi jih moral organ pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja upoštevati.

V nadaljevanju bo, podrejeno, če bi obveljalo drugačno stališče kot ga je IP zastopal zgoraj, da je soprispevek intervjuvanca v zadevni oddaji avtorsko delo, IP pojasnil svoje stališče glede uporabe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Po mnenju IP tudi v primeru, če štejemo odgovarjanje na vprašanja intervjuvanca v oddaji za avtorsko delo, ob ustavno skladni razlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, organ ne more prosilcu omejiti dostopa le na vpogled v posnetek. Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ rešuje kolizijo med avtorskim pravom in dostopom do informacij javnega značaja, pri čemer lovi ustavno skladno ravnotežje med ustavno varovano pravico dostopa do informacij javnega značaja iz 39. člena Ustave Republike Slovenije in med v 60. členu Ustave zagotovljeno pravico do ustvarjalnosti, ki zagotavlja varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Če si podrobneje pogledamo določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ugotovimo, da je pred njeno uporabo v praksi treba ugotoviti, kaj je predmet njenega varstva. Iz jezikovnega pomena določbe izhaja, da v primeru, da je imetnik pravic tretji, kar pomeni, da to ni organ, je treba ugotoviti, ali je informacija, ki je predmet zahteve prosilca, zavarovana z vidika avtorskega prava. Čeprav se zdi na prvi pogled, da določba ZDIJZ zasleduje varstvo avtorskega dela kot takega, vendar po mnenju IP temu ni tako. Skladno z avtorskopravno zakonodajo, na katero določba ZDIJZ napotuje, je varstvo podeljeno avtorju kot osrednji figuri avtorskega prava, kar pomeni, da je treba ugotoviti, kakšna je njegova volja in ji slediti. Organ se je pri tem ustavil zgolj pri navedbi, da avtor kot izključni imetnik svojih avtorskopravnih upravičenj, teh ni prenesel naprej, na organ s pisno (avtorsko) pogodbo. Po mnenju IP je takšna razlaga avtorskopravne zakonodaje napačna in pomanjkljiva, saj ne zasleduje volje avtorja, ampak zasleduje prej interese in voljo organa kot pa pravo voljo avtorja. Namen avtorskopravnega varstva avtorja je v varstvu avtorja in njegove volje in ne v predpostavki, da avtor a priori prepoveduje vsakršno uporabo avtorskega dela. Avtor res ni sklenil pisne pogodbe o prenosu svojih avtorskih pravic na organ, vendar je iz njegovih dejanj razvidno, da je kot prvo s tem, ko je javno nastopil v radijskem studiu s prenosom neposredno v eter, soglašal, da se njegovo delo posreduje javnosti. Ob tem ni dogovoril in zahteval avtorskega honorarja, kar je pomemben sicer materialni vidik izraza soglasja k prenosu in uporabi svojih avtorskih pravic. Iz njegovih dejanj ni nobenega indica, da se avtor ne bi strinjal s prosto dostopnostjo njegovega dela, nasprotno iz posnetka intervjuja samega, na 27. minuti, je intervjuvanec izrecno in jasno izrazil svoje stališče do tega, da je namen njegovega nastopa v oddaji, in njeno predvajanje na najbolj poslušani nacionalni radijski postaji, da njegove ideje dosežejo čim več poslušalcev. Pri čemer je javno znano, da ima Val202 javno dostopen arhiv, kjer si posamezniki lahko predvajajo oddaje za daljše preteklo obdobje, kar pomeni, da je avtor, intervjuvanec, tiho pristal v pravila, ki jih radio postavlja. Po mnenju IP, je edina ustavno skladna razlaga drugega odstavka 25. člena ZDIJZ v okoliščinah obravnavanega primera, ko je avtor-intervjuvanec sprejel povabilo za nastop na najbolj poslušani radijski postaji v državi, ki ima dalj časa javno dostopen arhiv oddaj, pri čemer kot gost ni sklenil nobene avtorske pogodbe niti drugega podobnega dogovora, ki bi omejeval radijsko postajo pri njenem običajnem ravnanju z oddajami te vrste, v svojih odgovorih pa je izrecno izrazil stališče, da je njegov namen doseči čim več poslušalcev, da bi moral organ izpolniti navedbeno in dokazno breme, da je avtor podal izrecno prepoved dostopa do posnetka. Po mnenju IP, organ z vsakršnim drugačnim ravnanjem ne samo ravna v nasprotju z določbami o dostopu do informacij javnega značaja, ampak tudi v nasprotju z avtorskopravnim varstvom. Čeprav IP spoštuje programske usmeritve in stališča organa in ne dvomi, da je organ javnosti decidirano in jasno sporočil, da se ne strinja in nasprotuje (nekaterim) izraženimi stališčem novinarja in intervjuvanca v zahtevanem posnetku, poudarja, da to ne predstavlja izjeme od dostopa do informacije javnega značaja oziroma razloga, da bi prosilcu dostop omejili le na vpogled. Ker IP v tem delu zaključuje, da organ ni pravilno uporabil materialnega predpisa, ko se je skliceval na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ in zato omogočil prosilcu dostop do posnetka oddaje na Valu202 Nedeljski gost z dne 11. 7. 2021 le na vpogled, je IP odločil, da mora organ prosilcu posredovati navedeni posnetek v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, kot izhaja iz izreka te odločbe. Pri tem IP zgolj poudarja, da ima organ svojo lastno sorodno avtorski pravico, ki je določena v 5. točki 137. člena ZASP. V navedeni določbi je med pravice RTV organizacij določena izključna pravica RTV organizacije za distribuiranje posnetkov svojih oddaj. Po mnenju IP bi organ, ki je nedvomno RTV organizacija, oddaja Nedeljski gost pa nedvomno njegova oddaja, lahko distribuiral njen posnetek ne samo na podlagi določb ZDIJZ, ampak tudi na podlagi te določbe, ki mu jo podeljuje ZASP.

Vprašanje obstoja drugih dokumentov v zvezi z oddajo

V pritožbi prosilec vztraja tudi pri drugem delu svoje zahteve, v katerem je zahteval dostop do »vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali prejel od drugih organov in/ali oseb v zvezi z oddajo Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021«. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo v tem delu zavrnil zato, ker z dokumenti ne razpolaga. Ker je bilo po mnenju IP dejansko stanje v tem delu premalo raziskano, izpodbijana odločba pa pomanjkljivo obrazložena, je IP v zvezi s tem organ pozval na dodatna pojasnila in dopolnitev ugotovitvenega postopka. Kot izhaja iz pojasnil odgovornega urednika Vala 202 …. je ta glede obstoja avtorske pogodbe z intervjuvancem, pojasnil, da takšne pogodbe ni podpisal niti je ni v digitalnem sistemu za potrjevanje pogodb. Prav tako ne obstaja posebno soglasje intervjuvanca, oziroma drug dokument, na podlagi katerega bi intervjuvanec prejel honorar oziroma drugo nadomestilo. Prav tako ne obstaja dokumentacija med novinarjem in avtorjem v zvezi z ustvarjanjem skupnega avtorskega dela. Glede poizvedbe IP o tem, kakšna dokumentacija običajno nastane z organizacijo intervjujev v oddajah Nedeljski gost ter na vprašaje obstoja dokumentacije konkretne oddaje, ki je bila posneta, predvajana, objavljena, in ima napovednik, itd., je odgovorni urednik pojasnil, da običajno obstaja komunikacija med novinarji in njihovimi viri, denimo dogovarjanje za intervju, kraj in čas snemanja ipd. V zvezi s konkretno oddajo pa obstajajo: neobjavljeni posnetek, javno objavljeni napovednik s pojasnilom odgovornega urednika, ki je nastal malo po objavi oddaje v etru in mnenje Varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev, objavljeno 13. avgusta 2021. Ob tem se je glede slednjih dokumentov odgovorni urednik skliceval na javno dostopno spletno stran organa. Po izrecni izjavi odgovornega urednika drugi dokumenti v zvezi z oddajo ne obstajajo. V dopolnitvi svojega odgovora pa je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ga. …. poslala pojasnilo, iz katerega izhaja, da dokumentarno gradivo, ki nastane pri produkciji zvočne oddaje, je t.i. srajčka oddaje. Mesec dni se hrani v produkcijskem programu Dalet, ki združuje ustvarjalce programa v fazi ustvarjanja oddaj in montaže. Iz programa Daleta se oddaja črpa za predvajanje. Po preteku roka se vsi podatki (napovedi, naslovi, posnetki itd.) prenesejo v program za arhiviranje oddaj Mediateka. Pri tem je organ poslal izpis iskanja po ključnih besedah iz Mediateke in Daleta za oddajo Nedeljski gost. Iz navedenega izpisa izhaja, da se v aplikaciji Daleta ne nahajajo nobeni dokumenti v zvezi z oddajo. Iz izpisa programa za arhiviranje oddaj Mediateka pa izhaja srajčka za oddajo Nedeljski gost, pri čemer je razvidno besedilo napovednika ter določeni drugi »meta podatki« v zvezi z oddajo (arhivska oznaka, naslov serije, naslov vsebine, datum premiere, naslov, vsebina (op. IP enaka besedilu javo objavljenega napovednika), avtorji/izvajalci (odgovorni urednik, urednik uredništva, redaktor, sogovornik), minutaža, jezik, zvrst, napoved, odpoved, lokacija, leto produkcije, lastna produkcija, uredništvo, status dostopa, nosilci, oznaka RA vsebine, status zajema, status podatkov, povezani RA termini, datum vnosa. V zvezi z morebitno dokumentacijo, ki nastane v obliki komunikacije med novinarjem in intervjuvancem, je organ pojasnil, da z dokumenti, ki jih hranijo novinarji na svojih računalnikih in niso bili oddani v produkcijski program, ne razpolaga. V zvezi z drugim zbirkami dokumentarnega gradiva v zvezi z oddajo je organ pojasnil, da obstaja aplikacija za kreiranje in hranjenje avtorskih pogodb POH. Kot je bilo že pojasnjeno, je v slednjo vpogledal odgovorni urednik …., da je prišel do zaključka, da dokumenti v zvezi z oddajo ne obstajajo. To izhaja tudi iz poslanega posnetka zaslona ob iskanju morebitne pogodbe za intervjuvanca v sistemu POH.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
organ mora z njo razpolagati;
nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Glede na v pritožbenem postopku dopolnjen ugotovitveni postopek in podano izjavo odgovornega urednika z dne 1. 9. 2021 ter pojasnilo uradne osebe organa ga. …. z dne 10. 9. 2021, IP ugotavlja, da je bilo v zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na »vse informacije javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali prejel od drugih organov in/ali oseb v zvezi z oddajo Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021«, ugotovljeno, da se pri organu nahajajo: neobjavljeni posnetek, javno objavljeni napovednik s pojasnilom odgovornega urednika, ki je nastal malo po objavi oddaje v etru in mnenje Varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev, objavljeno 13. avgusta 2021. Tako ugotovljeno dejansko stanje potrjujejo tudi druga dokazila, ki jih je organ predložil v pritožbenem postopku. Izpis iz produkcijskega programa Dalet, ki združuje ustvarjalce programa v fazi ustvarjanja oddaj in montaže, izhaja, da je bila oddaja že prenesena v program za arhiviranje oddaj Mediateko. Iz izpisa slednje pa izhaja, da so v tem programu razvidni le posnetek in »meta podatki« v zvezi z oddajo. Prav tako pa iz izpisa aplikacije za kreiranje in hranjenje avtorskih pogodb POH, ne izhaja, da bi bila v zvezi z gostom v oddaji Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021, sklenjena avtorska pogodba.

IP ob tem pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti dokumentiranja dokumentov organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, glede ugotovitev obstoja zahtevanih dokumentov, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

IP na tem mestu pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP po vpogledu na napoteno spletno stran v tem delu prosilčevi pritožbi ugodil, saj so dokumenti: napovednik s pojasnilom odgovornega urednika in mnenje Varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev, objavljeno 13. avgusta 2021, javno objavljeni in dostopni na spletni strani organa, na katere je IP v izreku svoje odločbe prosilca tudi napotil.

Na podlagi vsega navedenega je IP v tem delu ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, in sicer glede zahteve za dostop do »vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali prejel od drugih organov in/ali oseb v zvezi z oddajo Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021«. Ker je IP ugotovil, da organ v tem delu zahteve razpolaga z napovednikom s pojasnilom odgovornega urednika in mnenjem Varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev, objavljeno 13. avgusta 2021, ki so javno objavljeni in dostopni na spletni strani organa, je z izrekom te odločbe prosilca nanje napotil. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter odločil sam, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu pritožbe, ki se nanaša na način dostopa do posnetka oddaje Nedeljski gost, ki je bila na sporedu Vala 202 dne 11. 7. 2021, je IP pritožbi prav tako ugodil in z izrekom te odločbe odločil, da jo mora organ prosilcu posredovati v elektronski obliki na njegov elektronski naslov.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1]https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKEwj1-bO6587yAhWSgv0HHaXhAyUQFnoECAMQAQ&url=https%3A%2F%2Fwww.ivir.nl%2Fpublicaties%2Fdownload%2FRIDA_2010.pdf&usg=AOvVaw2MLv3WuWjQwY9go1VikzZI.

[2] Deželno sodišče v Hamburgu (sodba z dne 27. aprila 2011 - sklic: 308 O 625/08), iz spletne strani: Urheberrecht : Sind Interviews urheberrechtlich geschützt? (e-recht24.de).

[3] T. Makovec Medicina je padla na glavo, in soavtor Koronska kriza pod drobnogledom empirične znanosti.

[4] Na Medicinski fakulteti.

prosilec - RTV Slovenija

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE