Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih VOP

+ -

Opozarjamo, da  posamezna gradiva  na naši spletni strani niso prilagojena na nov evropski okvir varstva osebnih podatkov, zato jih je treba uporabljati preudarno in smiselno ter ob upoštevanju nove evropske ureditve. Stare vsebine so še vedno uporabne za razumevanje prakse, saj se z novo Uredbo 2016/679 in Direktivo 2016/680, temeljni koncepti varstva osebnih podatkov in področna zakonodaja bistveno ne spreminjajo.  Stališča Informacijskega pooblaščenca, izražena v mnenjih in smernicah glede ureditve pred pričetkom uporabe Uredbe 2016/679 in implementacijo Direktive 2016/680 zato niso nujno uporabljiva za nov evropski okvir varstva osebnih podatkov.  


 

Datum: 25.10.2018
Naslov: Zvočno snemanje govorilnih ur
Številka: 0712-3/2018/2132
Vsebina: Šolstvo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 9. 10. 2018 prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zvočnega snemanja govorilnih ur. Navajate, da je učiteljica povabila starša na govorilne ure, kjer sta prisotna starš in učiteljica. Starš zahteva, da se govorilna ura zvočno snema in snemanje pogojuje z obiskom govorilnih ur. Zanima vas, ali je šola dolžna temu ugoditi ter na kateri zakonski  podlagi. Kot

ravnateljica menite, da gre na govorilnih urah za pristen odnos med staršem in učiteljem, ki se celostno pogovarjata o otroku – tako o učni, kakor tudi vzgojni situaciji. Navajate, da se na govorilnih urah prav tako pridobi zaupanje starša, da učitelj z roko v roki uspešneje popelje učenca skozi vzgojno izobraževalno obdobje, brez medsebojnega zaupanja pa je to zelo težko ali pa sploh ne uspe. Iz omenjenih razlogov na šoli ne podpirate zvočnega snemanja.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Za zvočno snemanje govorilnih ur s strani osnovne šole ni pravne podlage niti tega ne more od šole zahtevati starš.  

 

Starš lahko za lastne potrebe zvočno snema pogovor z učiteljem, če se učitelj s tem strinja. Če je obdelava podatkov (zvočno snemanje in shranjevanje pogovorov) namenjena zgolj zasebni uporabi, so določila ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu podatkov izključena.

 

Iz vašega vprašanja je razbrati, da vas zanima:

  1. ali obstaja pravna podlaga, da šola zvočno snema govorilne ure starša z učiteljem ter ali ima pravno podlago starš, da od šole zahteva zvočno snemanje govorilnih ur;
  2. ali lahko zvočno snemanje izvede starš.

 

IP najprej pojasnjuje, da sta od 25. 5. 2018 v uporabi dva predpisa, ki na sistemski ravni urejata področje varstva osebnih podatkov, in sicer Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v vseh članicah EU uporablja neposredno, ter tiste določbe ZVOP-1, ki jih uredba ne ureja drugače in niso v nasprotju z njenimi določbami. Za vprašanje, ki ga navajate pa so pomembne določbe 9. člena ZVOP-1 in področnih predpisov, zato v tem delu tudi po 25. 5. 2018 dejansko ni bistvenih sprememb.

 

IP poudarja, da je posameznikov glas osebni podatek, saj pove več kot le zapis njegovih besed, četudi bi ta bil v obliki npr. magnetograma, ni dvoma, da zvočno snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter takšen poseg ni dopusten brez pravne podlage za tovrstno obdelavo.

 

Obdelava osebnih podatkov je v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov zakonita, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev, določenih v členu 6(1) Splošne uredbe:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka f se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju javnih nalog.

Za javni sektor (kamor spadajo tudi šole) v skladu z 9. členom ZVOP-1, ki se v tem delu še uporablja, velja, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Ne glede na to, da pa se upoštevajoč drugi odstavek 9. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo osebni podatki tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje javnih nalog.

Področna zakona, ki urejata osnovne šole ter vzgojno izobraževalno delo sta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami: v nadaljevanju: ZOFVI) in Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami: v nadaljevanju: ZOsn).

Glede prve točke

Pri izvajanju govorilnih ur gre za izvajanje javnopravnih nalog šole, skrb za njihovo izvajanje je glede na 49. člen ZOFVI del pristojnosti ravnatelja. Govorilne ure so glede na ZOFVI način sodelovanja šole s starši. IP tudi v področnih zakonih (ZOFVI, ZOsn) ni našel pravne podlage za zvočno snemanje govorilnih ur s strani šole. Zvočno snemanje bi tudi pomenilo ustvarjanje zbirke pogovorov, česar pa niti ZOFVI niti ZOsn ne predvidevata. Glede na navedeno niti šola sama razen, če bi šlo za situacijo iz 4. odst. 9. člena ZVOP-1 (nujnost za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo), česar pa v opisanem primeru ni razbrati, ne bi smela izvesti zvočnega snemanja govorilnih ur, prav tako ne bi mogel snemanja od šole zahtevati starš.

 

Glede druge točke

Glede obdelave osebnih podatkov za zasebne namene omenjamo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ki v 2. členu določa področja uporabe te uredbe. V točki 1 tega člena je določeno, da se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Nadalje ta člen v točki 2 določa, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov med drugim tudi (c) s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

IP meni, da pa bi starš lahko govorilne ure sam zvočno snemal, če bi v to privolila učiteljica. Privolitev bi morala biti prostovoljna, jasna, dana vnaprej, pred snemanjem, za vsake govorilne ure posebej. Če starš posnetke uporablja izključno npr. za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe, ob tem pa posnetkov ne posreduje tretjim osebam, ali jih javno objavlja, potem se predpisov s področja osebnih podatkov ne uporablja. IP torej v primeru zvočnega snemanja govorilnih ur za zasebno uporabo ni pristojen organ.

V primeru, da privolitev ne bi bila podana, ali pa bi bila podana, pa bi bili zvočni posnetki ustvarjeni in potem brez privolitve posredovani tretjim osebam ali celo objavljeni, bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91 s spremembami), ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Možen bi bil tudi obstoj kaznivega dejanja  iz osemnajstega poglavja Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17) – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. V vsakem primeru pa lahko tisti, ki meni, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v njegovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka