Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih VOP

+ -

Na tem mestu so dostopna mnenja, ki so bila izdana pred uporabo Splošne uredbe 2016/679 (pred 25.5.2018). Mnenja, ki jih je Informacijski pooblaščenec izdal po začetku uporabe Splošne uredbe, so dostopna tukaj.


 

Datum: 22.04.2010
Naslov: Posredovanje podatkov o višini otroškega dodatka
Številka: 0712-2/2010/672
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 14. 4. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da ste se srečali s primerom, ko razvezana mama prejema otroški dodatek, pri čemer se ji je z razvezo otroški dodatek povišal. K vam pa je prišel oče in zahteval podatek o višini otroškega dodatka za otroka, ki živi z mamo, sam pa zanj plačuje preživnino. Oče otroka meni, da ima pravico do podatka o višini otroškega dodatka, ki pripada mami njegovega otroka, sklicuje se na Zakon o splošnem upravnem postopku. Prav tako ste zapisali, da od vas velikokrat tudi župani zahtevajo takšne podatke. Zanima vas, če je otroški dodatek podatek, ki ga lahko razkrijete.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatek o višini otroškega dodatka je na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji določen kot transfer, ki se izplačuje iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji (in ni vezan na prispevke posameznika). Podatki o porabi javnih sredstev pa  imajo značaj informacije javnega značaja, ki je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja dostopna vsakomur.

Pooblaščenec je na področju informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka, ne sme opredeljevati do zadeve. Glede na že vzpostavljeno prakso pa bi informacijo javnega značaja predstavljal podatek o osebnem imenu upravičenca in skupni znesek javnih sredstev, ki mu pripada (ne pa na primer število otrok, znesek otroškega dodatka, ki pripada na posameznega otroka ter dohodek družinskega člana, na podlagi katerega se določi višina otroškega dodatka).

82. člen ZUP daje upravičencu širšo pravico. Vendar mora zanjo izkazati pravni interes. Pravni interes pa lahko izkaže, kadar podatek potrebuje za zaščito svojih pravic in pravih koristi; npr. če višina otroškega dodatka lahko vpliva na višino preživnine, ki jo mora plačevati kot oče, o čemer je že sprožil ustrezne postopke.

O b r a z l o ž i t e v:

Namen ZVOP-1 je določen s prvim členom - to je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, je določena z 9. členom ZVOP-1. Določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB-2 in 10/2008; v nadaljevanju ZSDP) s 65. členom določa, da se z otroškim dodatkom staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu.
Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Otroški dodatek je na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/2006, 71/2008, 73/2008; v nadaljevanju ZUTPG) določen kot transfer posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji. Iz tega lahko torej zaključimo, da gre pri otroškem dodatku za porabo javnih sredstev.  
Že z drugim odstavkom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju: Ustava RS) je določeno, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Tako je na podlagi že izdanih odločb s strani Pooblaščenca in na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-uradno prečiščeno besedilo in št. 117/2006-ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) podatek o porabi javnih sredstev opredeljen kot informacija javnega značaja.

V prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč določeno, da je Informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Pooblaščenec je na področju informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka, ne sme opredeljevati do zadeve. Glede na že vzpostavljeno prakso pa bi informacijo javnega značaja predstavljal podatek o osebnem imenu upravičenca in skupni znesek javnih sredstev, ki mu pripada (ne pa na primer število otrok, znesek otroškega dodatka, ki pripada na posameznega otroka ter dohodek družinskega člana, na podlagi katerega se določi višina otroškega dodatka),
Poleg zgoraj navedenega vam pojasnjujemo tudi pravico posameznika do pregleda dokumentov ter obvestil o poteku postopka, ki je določena z 82. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007 - ZUP-E, 65/2008 - ZUP-F, 47/2009 - Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP).
Omenjeni člen ureja vrsto različnih vprašanj, ki se nanašajo na pravico strank in drugih, zainteresiranih oseb, da se seznanijo z dokumenti zadeve, o kateri teče upravni postopek oziroma, da se seznanijo s potekom samega postopka. Ta pravica je širša od splošnega upravičenja vsakogar, ki ga daje ZDIJZ, vendar so pogoji strožji.
Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve na podlagi tega člena ima tako posameznik, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V tem primeru je torej obstoj pravne koristi pogoj za seznanitev s podatki iz zadeve, kijih  posameznik potrebuje, če želi zavarovati neko svojo pravno korist, ki je neposredna osebna korist, oprta na zakon ali drug predpis. V tem primeru bi torej oseba lahko pregledala dokumente le, če bi na podlagi tega imela neko pravno korist. Pri tem lahko organ, ki vodi postopek zahteva, da obstoj pravne koristi posameznik obrazloži pisno ali ustno na zapisnik (Po Zakonu o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Ljubljana 2004, str. 285).  
Na podlagi navedenega bi po mnenju Pooblaščenca oče otroka lahko vpogledal v zadevo (v vse podatke), če bi dokazal, da podatek o višini otroškega dodatka, ki ga prejema mati otroka, odločilo vpliva na višino preživnine, ki jo plačuje, na podlagi sodbe okrajnega sodišča, in je zaradi tega že sprožil ustrezne postopke pred pristojnimi organi.



S spoštovanjem,


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka