Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih VOP

+ -

Opozarjamo, da  posamezna gradiva  na naši spletni strani niso prilagojena na nov evropski okvir varstva osebnih podatkov, zato jih je treba uporabljati preudarno in smiselno ter ob upoštevanju nove evropske ureditve. Stare vsebine so še vedno uporabne za razumevanje prakse, saj se z novo Uredbo 2016/679 in Direktivo 2016/680, temeljni koncepti varstva osebnih podatkov in področna zakonodaja bistveno ne spreminjajo.  Stališča Informacijskega pooblaščenca, izražena v mnenjih in smernicah glede ureditve pred pričetkom uporabe Uredbe 2016/679 in implementacijo Direktive 2016/680 zato niso nujno uporabljiva za nov evropski okvir varstva osebnih podatkov.  


 

Datum: 25.09.2014
Naslov: Mnenje glede soglasji za uporabo neposrednega trženja po elektronski pošti
Številka: 0712-1/2014/3049
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede naslednjega vprašanja, in sicer, ali je (upoštevaje dokument, objavljen na si.certovi spletni strani https://www.cert.si/si/varnostne-groznje/spam/zakonodaja-in-spam/) pošiljanje reklam brez predhodnega soglasja na elektronske naslove, pridobljene npr. iz imenika bizi.si (ali drugih javno dostopnih virov) po 1. odstavku 72. člena ZVOP-1 dovoljeno ali prepovedano (po vseh drugih zakonih, ki določajo drugače)? Pojasnili ste še, da imenik bizi.si pravzaprav nima vašega soglasja za objavo katerih koli vaših podatkov, niti jim teh podatkov niste posredovali sami, ampak so bili (predvidevate) enostavno prevzeti iz zbirke AJPES. Sprašujete še, ali bi torej najprej AJPES potreboval vaše soglasje za posredovanje podatkov po ZVOP, potem pa še bizi za posredovanje končnim pošiljateljem? Zanima vas tudi, ali ima pri zadevi pomembno vlogo, ali je elektronski naslov (sicer naveden kot kontakt podjetja, v vašem primeru s.p.) splošen (npr. infoping@podjetjepong.si) ali kot v vašem primeru oseben (npr. ime.priimekping@gmailpong.com) oziroma ali zakonodaja loči naslovnike kot fizične ali pravne osebe?

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Prvi odstavek 72. člena ZVOP-1 določa, da upravljavec osebnih podatkov lahko uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Pooblaščenec opozarja, da drugi zakoni natančneje opredeljujejo dopustnost uporabe elektronske pošte za namene neposrednega trženja, in sicer je to Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US; ZEKom-1), katerega določbe nadvladajo nad določbami ZVOP-1, prav tako pa rešujejo tudi morebitne kolizije z drugimi zakoni, kot sta zakon, ki ureja varstvo potrošnikov (ZVPot) in zakon, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu (ZEPT), saj se tudi v teh primerih uporabljajo določbe ZEKom-1.

 

Nezaželene komunikacije ureja 158. člen ZEKom-1, ki določa (odebeljen tekst s strani Pooblaščenca):

 

 

 (1) Uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih siste­mov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposre­dnega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov upo­rablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali sto­ritev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridoblje­ni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

(3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij (npr. govorni telefonski klici), kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.

(4) Prvi in tretji odstavek tega člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.

(5) Prepovedano je pošiljanje elektronske pošte za na­mene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, in brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil. Prav tako je prepovedano pošiljanje elektronske pošte za namene neposre­dnega trženja, ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju s prej navedenim zakonom.

(6) Kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektron­ski pošti v nasprotju z določbami tega člena in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja var­stvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi, kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami tega čle­na in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošt v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

(7) Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank.

 

 

Glede na navedeno mora pošiljatelj neposrednega trženja po elektronski pošti pridobiti vnaprejšnje soglasje prejemnika (t.i. opt-in; razen če gre za njegovega kupca in velja ureditev t.i. mehki opt-in po 2. odstavku 158. člena ZEKom-1), in ni dovolj, da je e-naslov našel v javno dostopnem viru (npr. na spletu). Z drugimi besedami – tudi če najdemo e-naslov na spletu ali v drugem javno dostopnem viru, na ta e-naslov brez soglasja ni dovoljeno pošiljati oglasnih sporočil. Nadzorni organ je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS; www.akos.si).

 

Kot je zgoraj navedeno 4. odstavek 158. člena ZVOP-1 določa, da se prvi in tretji odstavek tega člena uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe, pri čemer oba zahtevata vnaprejšnjo privolitev, zato se postavlja vprašanje, ali je privolitev potrebna tudi za e-naslove, ki se glasijo na pravne osebe oziroma za neposredno trženje na relaciji podjetje-podjetje. Pooblaščenec meni, da je v tem primeru treba upoštevati določbe Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Uradni list RS, št. 96/2009-UPB2), in da trenutno tudi za oglaševaje na relaciji podjetje-podjetje velja zahteva po vnaprejšnji privolitvi. ZEPT namreč v 1. odstavku 6. člena določa, da ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

– prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,

– je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,

– je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,

– so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in

– so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

 

Opozarjamo pa, da je načrtovano, da naj bi se ZEPT v tem delu spremenil in sicer v smeri, da ne bi več zahteval vnaprejšnje privolitve za oglaševanje podjetje-podjetje po elektronski pošti. S tem, kdaj naj bi do omenjenih sprememb prišlo, nismo seznanjeni, po neuradnih informacijah naj bi se to zgodilo še v letu 2014.

 

 

Glede vašega vprašanja, ali bi AJPES potreboval vaše soglasje za posredovanje podatkov po ZVOP-1, potem pa še bizi za posredovanje končnim pošiljateljem, pojasnjujemo, da AJPES razpolaga s pravno podlago za objavo podatkov na svojih spletnih straneh, zato ni zahtevano vaše soglasje, kot rečeno pa smejo vsi tisti, ki na AJPES spletnih straneh najdejo e-naslove, le te uporabljati za namene neposrednega trženja po elektronski poti samo z vnaprejšnjim soglasjem prejemnika (kot smo pojasnili velja trenutno isto tako za prejemnike fizične osebe kot za pravne osebe).

 

S prijaznimi pozdravi,

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

pooblaščenka