Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 25.10.2019
Naslov: Obrazec o politični izpostavljenosti pri bankah
Številka: 0712-1/2019/2354
Vsebina: Pravne podlage, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da ste morali v banki podpisati obrazec o politični izpostavljenosti, češ da ste sorodnica politično izpostavljene osebe, sicer ne morete poslovati. Pojasnjujete, da je vaš sorodnik član strokovnega sveta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Menite, da vaš sorodnik ni politično izpostavljena oseba in ne razumete, zakaj, kako so ga bančni uslužbenci tako označili. Zanima vas, kaj lahko storite oziroma in ali lahko temu ugovarjate. Zanima vas tudi, po katerih kriterijih banke ugotovijo, da je določena oseba politično izpostavljena oseba. V zvezi z vašim vprašanjem ste na različnih mestih že želeli pridobiti odgovore na vaša vprašanja, vendar jih niste prejeli.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP pojasnjuje, da skladno s prvim odstavkom 61. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16; v nadaljevanju ZPPDFT-1), mora zavezanec (npr. banka) vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 13. člena tega zakona, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 139. člena tega zakona. Politična izpostavljenost se ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke. Po drugem odstavku 61. člena ZPPDFT-1 je politično izpostavljena oseba vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.

 

Glede na navedeno mora torej banka vzpostaviti notranji sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi preverjanje politične izpostavljenosti. IP niti ne pozna konkretnih okoliščin zbiranja podatkov o politični izpostavljenosti v vašem primeru niti ni pristojen za presojo skladnosti vzpostavljenih mehanizmov internega upravljanja s tveganji po ZPPDFT-1. Slednje namreč opravlja pristojni nadzorni organ iz 139. člena ZPPDFT-1, ki je glede na okoliščine konkretnega primera lahko:   

  • Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
  • Banka Slovenije,
  • Agencija za trg vrednostnih papirjev,
  • Agencija za zavarovalni nadzor,
  • Finančna uprava Republike Slovenije,
  • Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
  • Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo,
  • Odvetniška zbornica Slovenije,
  • Notarska zbornica Slovenije.

 

IP lahko na splošno pojasni, da so z vidika varstva osebnih podatkov banke upravičene zbirati podatke, ki jih potrebujejo za preverjanje politične izpostavljenosti skladno s področno zakonodajo in predpisi. Glede skladnosti notranjih mehanizmov za uravnavanja tveganj v zvezi z ugotavljanjem politične izpostavljenosti, pa predlagamo, da se obrnete na pristojni nadzorni organ na tem področju.

 

Glede vaših pravic v zvezi z varstvom osebnih podatkov, IP še pojasnjuje, da lahko pri upravljavcu (banko) uveljavljate določene pravice, ki vam gredo po Splošni uredbi. Na voljo imate na primer pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov (člen 15 Splošne uredbe), po kateri lahko pridobite informacije v zvezi z obdelavo ali dostopate do podatkov, ki jih upravljavec o vas vodi. Dalje imate na voljo tudi pravico do popravka v primerih, ko podatki v zbirki pri upravljavcu niso točni (člen 16 Splošne uredbe). Če menite, da vaše osebne podatke upravljavec vodi brez ustrezne pravne podlage, lahko na primer zahtevate izbris teh podatkov (člen 17 Splošne uredbe) oz. omejitev obdelave za morebitno uveljavljanje pravnih zahtevkov (člen 18 Splošne uredbe), itd. Več o pravicah po Splošni uredbi lahko preberete na spletni strani tiodlocas.si, ki jo je IP pripravil za namen osveščanja posameznikov v zvezi z njihovimi pravicami po Splošni uredbi oziroma na spletni strani IP, podstran pravice posameznika.  

 

Upamo, da smo vam s pojasnili uspeli pomagati.

 

Lep pozdrav,

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                                                                 

Anže Novak, univ. dipl. prav.                                       

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo