Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 28.10.2019
Naslov: Sodni postopki
Številka: 0712-1/2019/2451
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja podatkov o anonimnem piscu za namen vložitve zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Navajate, da je eden izmed etažnih lastnikov upravnika, na podlagi šestega odstavka 29. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, opozoril, da v vašem stanovanju prebiva večje številko uporabnikov, kot ste jih dejansko sporočili. Ker so navedbe prijavitelja lažne, ste od upravnika za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja vašega imena) želeli pridobiti podatke o prijavitelju, vendar ste bili pri tem neuspešni.

 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da mu glede pridobivanja osebnih podatkov prijavitelja neposredno od upravnika večstanovanjske stavbe, ni znana pravna podlaga, na podlagi katere bi te podatke pridobili, zato meni, da do teh podatkov niste upravičeni.

 

Ob tem IP še dodaja, da se posamezna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (158.-161. člen) iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17) preganjajo na zasebno tožbo. Preganjanje kaznivega dejanja na zasebno tožbo pomeni, da je oškodovani tisti, ki se odloči ali bo pričel s postopkom zoper storilca, vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah. Na oškodovanem je torej, da v določenem roku pred pristojnim sodiščem vloži zasebno tožbo v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154 in 22/19, v nadaljevanju: ZKP). Ob tem še dodajamo, da 434. člen ZKP določa, da mora zasebna tožba obsegati: ime in priimek obdolženca, z osebnimi podatki, če so znani, opis kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo, sodišče, pred katerim naj se opravi glavna obravnava, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, predlog, da se obdolženec spozna za krivega in obsodi po zakonu ter obrazložitev.

 

Ker tolmačenje postopkovne zakonodaje v kazenskih postopkih na zasebno tožbo in civilnih postopkih sodi izven pristojnosti IP, vam predlagamo, da se z morebitnimi vprašanji obrnete na pravnega strokovnjaka oziroma odvetnika.

 

V zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov za namene pravnih postopkov, je IP predhodno že izdal mnenja, npr.:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BshowUid%5D=2549,

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BshowUid%5D=2970

 

 

S spoštovanjem,

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka