Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 22.02.2019
Naslov: Vpogled v bančni račun rezervnega sklada in različni vhodi v stavbo
Številka: 0712-1/2019/400
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam pojasnjujete, da ste upravnik večstanovanjskega objekta s štirimi vhodi. Eden izmed etažnih lastnikov, ki je član nadzornega odbora enega vhoda, bi bil rad pooblaščen na skupnem fiduciarnem računu rezervnega sklada za celoten objekt in bi s tem imel pregled nad poslovanjem računa, ki je skupen za celotno stavbo – za vse štiri vhode. Na banki so vam povedali, da v kolikor je neka oseba pooblaščena, ima pregled nad celotnim poslovanjem računa za vse štiri vhode, ni pa mogoče, da bi imel nadzor le nad enim vhodom. Ta oseba bi s pooblastilom imela le možnost potrjevanja plačil stroškov, ki se plačujejo iz rezervnega sklada. Zanima vas, ali je to v skladu z zakonodajo varstva osebnih podatkov.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma opozarjamo, da se lahko IP opredeli zgolj do vprašanj povezanih z zakonitostjo obdelave osebnih podatkov, ne pa tudi do vprašanj same zakonitosti opisanega načina razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada, na kar se najverjetneje nanaša v osnovi pooblastilo za fiduciarni račun. Poleg tega pa tudi opozarja, da v konkretnem primeru nima dovolj informacij, da bi lahko podal enoznačen odgovor, slednjega pa lahko poda zgolj v okviru inšpekcijskega nadzora.

 

IP je na podobna vprašanja že odgovoril, zato vas napotuje, da si jih preberete. Do njih lahko dostopate prek sledečih povezav:

 

Po mnenju IP mora upravnik etažnim lastnikom ali nadzornemu odboru omogočiti vpogled v stanje rezervnega sklada na banki. Vendar pa mora paziti, da se etažni lastniki pri tem ne bodo seznanili z osebnimi podatki, do katerih niso upravičeni (npr. številka osebnega računa etažnega lastnika) oziroma za razkritje katerih nima pravne podlage (te ureja prvi odstavek člena 6 Splošne uredbe). Zato mora upravnik takšne podatke na bančnem izpisku prikriti. Razkril bi jih lahko le na podlagi osebnih privolitev etažnih lastnikov, kar pomeni, da bi moral biti vsak etažni lastnik predhodno seznanjen s konkretnim namenom posredovanja osebnih podatkov nadzornemu odboru ter z naborom osebnih podatkov, ki se bodo posredovali.

 

Ob tem pa IP še ugotavlja, da dejstvo, da gre za štiri različne vhode, ne bi smelo vplivati na pravico etažnih lastnikov, da nadzorujejo stanje rezervnega sklada. Nadalje IP meni, da v kolikor gre v konkretnem primeru za skupen rezervni sklad etažnih lastnikov (ne pa štiri ločene), bi morali etažni lastniki imeti možnost nadzora nad celotnim rezervnim skladom, saj ta sredstva predstavljajo njihovo skupno premoženje. Prav tako imajo pravico izvedeti, kdo izmed etažnih lastnikov ne plačuje sredstev v rezervni sklad ter višino in datum zapadlosti dolga, saj posledice neplačevanja v takšnem primeru nosijo vsi etažni lastniki (npr. oviranje izvedbe del v skladu s sprejetim načrtom vzdrževanja).

 

IP vas na koncu napotuje še na svoje smernice za upravnike večstanovanjskih stavb (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf).

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP