Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 11.09.2019
Naslov: GPS v reševalnih vozilih
Številka: 0712-1/2019/2068
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zgoraj navedeno zaprosilo za mnenje glede namestitve GPS sledilcev v vsa reševalna vozila, ki bodo vključena v enovit sistem dispečerskih centrov (Ljubljana, Maribor, Koper). Priložili ste dopis …, v katerem je navedeno, da bo DSZ v prihodnjem letu ali dveh postopoma pričela z upravljanjem vozil vseh ponudnikov prevozov v reševalnem/medicinskem sektorju na nacionalnem nivoju. V ta namen bo od izvajalcev prevozov dnevno pridobila podatke o razpoložljivih virih:

  1. vrsta vozila (število ležišč, oprema, osebno vozilo za prevoz zdravnika),
  2. časovno okno razpoložljivosti (npr. od 7.30 do 15.30),
  3. vrsta ekipe (ekipa z zdravnikom, ekipa brez zdravnika, samo zdravnik),
  4. lokacija ekipe in status (GPS koordinate, osvežene vsakih 10 sekund).

Dispečer bo tako razpolagal s podatki o vseh ekipah in trenutnih lokacijah. Vse te informacije so dispečerju predstavljene v obliki nekega ID na zemljevidu.

 

Opisan je tudi primer obravnave klica 112: Dispečer dobi nujni klic 112, iz katerega pridobi informacijo o geo-lokaciji (GPS koordinate) dogodka nesreče. Na podlagi lokacije določi najbližjo reševalno ekipo (ID), ki bo prišla najhitreje na lokacijo dogodka. Reševalno ekipo aktivira po radijski zvezi, kjer izbere aktivacijo konkretne ekipe z ID. Aktivirana ekipa prične z vožnjo do dogodka. Po radijski zvezi je v stalnem kontaktu z ekipo oziroma voznikom. Dispečer razpolaga tudi s prometnimi informacijami, zato šoferju odredi najhitrejšo pot. Ekipa opravi oskrbo pacienta v nesreči in sporoči dispečerju, ko je ponovno prosta za posredovanje.

 

Sprašujete, ali gre v procesu zagotavljanja dispečerskih storitev oziroma zgoraj opisanega poslovnega procesa za obravnavo osebnih podatkov. Izvajalci prevozov namreč preverjajo skladnost omenjenega postopka z zakonodajo, prav tako ne želijo problemov pri morebitnih inšpekcijskih pregledih.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 57. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

_____

 

Pravilnik o dispečerski službi zdravstva (Uradni list RS, št. 58/2017, v nadaljevanju Pravilnik) v 2. členu določa, da DSZ deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, sprejema nujne klice z zdravstvenega področja, spremlja, razporeja in koordinira delovanje vseh mobilnih enot nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP), ekip helikopterske nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju HNMP) in ekip izvajalcev nenujnih prevozov, vodi evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov in javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo NMP. Organiziranost DSZ je določena v 4. členu Pravilnika, in sicer se organizira kot samostojna organizacijska enota znotraj javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana. DSZ se izvaja v dispečerskem centru zdravstva (v nadaljevanju DCZ). V Republiki Sloveniji delujeta dva DCZ, in sicer eden v Ljubljani in eden v Mariboru.

 

Naloge DSZ so določene v prvem odstavku 11. člena Pravilnika, med njimi so tudi:

- sprejem nujnih klicev za potrebe NMP (pridobitev podatkov, ki omogočajo varen začetek aktivacije ustrezne ekipe),

- zagotovitev aktivacije in odziv ustreznih ekip,

- razporejanje in koordinacija mobilnih enot v sistemu NMP, vključno z ekipami HNMP,

- razporejanje mobilnih enot NMP in enot HNMP tako, da se s tem zagotovi čim bolj enakomerna časovna dostopnost storitev NMP.

 

Drugi odstavek 11. člena Pravilnika določa, da DSZ kontinuirano spremlja delo ekip in nadzira podatke o lokaciji vozil, ki so dana v upravljanje DSZ, razpoložljivosti ekip ter izvedbi intervencije oziroma prevoza z uporabo informacijske in telekomunikacijske opreme, določene v Prilogi 5, ki je sestavni del Pravilnika. Vsako reševalno vozilo mora imeti mobilno radijsko postajo, GPS oddajnik pozicije vozila, hitrosti vožnje, teka motorja in uporabe modre intervencijske luči, navigacijsko napravo in tablični računalnik. Uporabljene informacijske rešitve morajo zagotavljati, da se podatki do DSZ prenašajo v realnem času oziroma z maksimalnim zamikom deset sekund, zagotovljeno mora biti njihovo delovanje v 99,5%.

 

Nadzor lokacije vozil se, kot je še določeno v drugem odstavku 11. člena Pravilnika, izvaja zaradi zagotavljanja hitrega odziva, pravilnega izvajanja distribucije prevozov, usmerjanja vozil in uporabe hitrih odločitvenih modelov. Skladno s petim odstavkom 29. člena Pravilnika se zapisi o nadzoru lokacije vozil, ki so dana v upravljanje DSZ, shranjujejo za obdobje enega leta.

 

 Tudi podatki, ki jih bodo izvajalci prevozov dnevno posredovali DSZ (vrsta vozila, časovno okno razpoložljivosti, vrsta reševalne ekipe, lokacija ekipe in status) so osebni podatki, v kolikor se nanašajo na določene ali določljive posameznike – to oceno mora narediti upravljavec sam. Enako velja predvsem tudi za ID reševalne ekipe, s katerim bo razpolagal dispečer in beleženje lokacije vozil. DSZ sicer razpolaga s podatkom o vrsti ekipe (ekipa z zdravnikom, ekipa brez zdravnika, samo zdravnik), ne pa tudi z osebnimi imeni in drugimi osebnimi podatki članov ekipe. Člane posamezne reševalne ekipe je sicer dokaj enostavno določiti, saj s temi podatki razpolagajo njihovi delodajalci oziroma izvajalci prevozov.  Spremljanje lokacije reševalnega vozila  pa sicer izhaja iz 11. člena Pravilnika, po katerem mora DZS ves čas spremljati delo ekip in nadzirati podatke o lokaciji vozil, razpoložljivosti ekip ter izvedbi intervencije.

 

Izhajajoč iz prejetih informacij, IP ugotavlja, da opisano sledenje reševalnim vozilom ne predstavlja nedopustnega posega v zasebnost zaposlenih. DSZ namreč na podlagi drugega odstavka 29. člena Pravilnika že obdeluje določene osebne podatke članov ekip, saj snema vse telefonske pogovore, radijske komunikacije in slike ter avdio oziroma video posnetke s kraja dogodka in jih hrani za obdobje enega leta. Upravljavec zbirke podatkov, ki nastane z nadzorom lokacije reševalnih vozil, je DSZ in jo hrani skladno z določbami Pravilnika. V zvezi z izvajalci prevozov pa IP pojasnjuje, da bi bilo potrebno vse zaposlene, ki so del reševalnih ekip, seznaniti z dejstvom o izvajanju sledenja reševalnim vozilom, pravni podlagi in namenu, in sicer na način, da se jim posredujejo vse informacije iz 13. člena Splošne uredbe.

 

Lepo pozdravljeni,

 

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                  informacijska pooblaščenka