Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 11.09.2019
Naslov: Objava posnetka na Youtube
Številka: 0712-1/2019/2062
Vsebina: Fotografije kot OP, Sodni postopki, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis glede objave posnetka na Youtube. Pojasnjujete, da se je na spletu pojavil posnetek, ki je bil napravljen v prostorih, kjer snemanje ni dovoljeno, oseba na posnetku je bila prepoznavna in za objavo ni podala soglasja. Posnetek so nato predvajali različni mediji. Youtube-u ste poslali zahtevo za zameglitev posnetka in to so takoj storili, vendar je do zameglitve posnetek dosegel že 19000 ogledov. Zanima vas, kakšno je pravno varstvo oškodovanca in kaj se da storiti v tem primeru.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da konkretne presoje zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru neobvezujočega mnenja ne more opraviti, temveč to lahko stori šele v postopku inšpekcijskega nadzora. V nadaljevanju vam v zvezi z vašim vprašanjem podajamo informacije splošne narave.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago, kakor to določa člen 6(1) Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d) obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e) obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (ta točka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog).

Kakor je mogoče razbrati iz vašega dopisa, je bil posnetek narejen v prostorih, v katerih snemanje ni dovoljeno. Iz tega sklepamo, da v konkretnem primeru ni šlo za javno prireditev, na kateri bi bili posamezniki seznanjeni z možnostjo snemanja. Po mnenju IP bi ustrezno pravno podlago v konkretnem lahko predstavljala privolitev posameznika v snemanje. Prav tako bi v takšnem primeru posameznik moral privoliti tudi v nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, torej v objavo posnetka, na katerem je ta posameznik prepoznaven, na spletu. V kolikor v konkretnem primeru ni bila zagotovljena ustrezna pravna podlaga gre lahko za nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

 

IP tudi pojasnjuje, da lahko javna objava posnetkov posameznika, na katerih je ta določen ali določljiv, predstavlja poseg v pravico tega posameznika do zasebnosti v širšem smislu, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). In sicer ravnanje nezakonite objave osebnih podatkov lahko pomeni storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (za presojo česar pa IP ni pristojen) iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2; v nadaljevanju: KZ-1), kjer so v členih 158. do 162. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri  čemer pa je potrebno opozoriti, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (168. člen KZ-1). Nadalje, lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju OZ) na civilnem sodišču zahtevate, da slednje odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče lahko tudi odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. IP pa v konkretnem primeru ne more presojati, katero pravno sredstvo lahko uporabite oz. je najbolje uporabiti, saj to ni v njegovi pristojnosti, temveč se je v takem primeru potrebno obrniti na policijo, odvetnika in/ali pristojno sodišče.

 

Glede objave posnetkov v medijih vas napotujemo na že objavljeni neobvezujoči mnenji:

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP