Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 17.12.2018
Naslov: Seznanitve s podatki o klicih na številke v sili
Številka: 0712-3/2018/2593
Vsebina: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje. Kot ste pojasnili ste operater elektronskih komunikacij, ki ponuja tudi govorne storitve, in ste od tretje osebe (posameznika) prejeli zahtevo za potrditev klica na številko 113 ob določenem času, ki naj bi ga izvedel vaš uporabnik. Ker ne gre za zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki nameravati zahtevo tretje osebe zavrniti, vendar se sprašujete, kako ravnati, če podatke zahteva naročnik/uporabnik sam.

 

V zvezi s posredovanjem podatkov o klicih na številke v sili Splošni akt o razčlenjenem računu v 4.členu, 2. točki določa, da osnovna stopnja razčlenitve računa ne sme obsegati klicev na brezplačne telefonske številke, vključno s številkami za klice v sili. V delu, v katerem prepoveduje vključitev prikaza klicev na številke v sili, navedeno določbo razumete kot prepoved, ki zasleduje namen varovanja dejanskega klicatelja, ki je opravil klic na številko v sili, saj je lahko pogodbeni naročnik oziroma uporabnik, ki zahteva razčlenjen račun, tudi druga fizična ali pravna oseba (npr. tudi oseba, zoper katero je bila podana prijava…). Pravila za razkrivanje podatkov o klicih na številke v sili so tako v primeru razčlenjenih računov določena v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1).

 

V skladu z ZVOP-1 in Splošno uredbo o varstvu pa lahko posamezniki zahtevajo izpis dohodnih/odhodnih klicev tudi na podlagi pravice dostopa do lastnih osebnih podatkov. Kot operater tako zahtevo obravnavate, če je na vas naslovljena s strani posameznika (naročnika oz. v primeru, da je naročnik pravna oseba, s strani posameznika, za katerega pravna oseba potrdi, da je uporabnik telefona). Tudi v takem primeru ni zagotovila, da je naročnik/uporabnik tudi dejanski klicatelj. Kot pojasnjujete lahko sicer zahtevate ustrezno izjavo, vendar nimate možnosti za preverjanje njene resničnosti, klici na številke za klice v sili pa so po svoji naravi občutljivi podatki.

 

Prosite nas za mnenje, ali v takšnem primeru izpis naredite brez omejitev ali pa lahko pravico posameznika do dostopa omejite in klicev na številke v sili ne vključite v izpis klicev, ter posameznika, če ima tovrstno zahtevo napotite na ustrezen organ, ki upravlja s številkami za klice v sili?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ni absolutna. 36. člen ZVOP-1 namreč določa, da je pravice posameznika iz tretjega in četrtega odstavka 19. člena, 30. in 32. člena ZVOP-1 mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih.

 

Vendar pa menimo naslednje:

 

1. če zahtevo vloži posameznik (ne glede na to, kdo je naročnik), ki je dejansko opravil klic na 113 (in to na ustrezen način izkaže), zanj ne more veljati omejitev po 1. odstavku 121. člena ZEkom-1, ker taka zahteva nima zveze z zahtevo po pridobitvi razčlenjenega računa. Pravica do razčlenjenega računa je posebna podlaga, ki jo ima naročnik in po naravi ni pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in tudi ne njena različica. Pravica do razčlenjenega je namreč posebno komercialno upravičenje do specifikacije cene, pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pa je po vsebini, učinkih, namenu, postopku ter pogojih povsem samostojna pravica posameznika. Menimo, da zato ne more omejitev, ki velja za tistega, ki zaprosi za razčlenjen račun (naročnik), veljati tudi za posameznika, ki je dejansko opravil klic. Prav tako menimo, da takšna omejitev tudi ni skladna z nobenim od možnih "nadnacionalnih" razlogov po 23. členu Splošne uredbe.

 

2. če zahtevo vloži kdorkoli drug, velja omejitev iz 1. odstavka 121. člena ZEKom-1, saj se ne presoja po podlagah, ki veljajo za pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. 

 

Lep pozdrav,

 

 

 

                                                                                                Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                                                                                                                

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke