Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.08.2019
Naslov: Dostop do lastnih psiholoških testov
Številka: 0712-1/2019/1856
Vsebina: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Dodatno v zvezi z vašim vprašanjem glede dostopa do psiholoških testov sprašujete ali je psihološko testiranje, pri katerem se s poglobljenimi  testi (test osebnostnih lastnosti in vrednot, globinski osebnostni preizkus, ...) ugotavlja in ocenjuje osebnost, šteje za medicinsko dokumentacijo ali ne (če ga ne opravi organizacija kot izvajalec medicinske dejavnosti, ampak organizacija, ki se ukvarja s kadrovskim svetovanjem, ima pa zaposlene psihologe in zdravnike)? 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP pojasnjuje, da je ena od predpostavk za uveljavljanje pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo, da gre za 'zdravstveno dokumentacijo'. Pojem 'zdravstvena dokumentacija' sicer ni nujno povezan z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, vendar pa lahko pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) uveljavljate le pri 'izvajalcu zdravstvene dejavnosti', kot ga opredeljuje 6. tč. 2. čl. ZPacP (izvajalec zdravstvene dejavnosti je javni zdravstveni zavod in druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost).

 

V skladu s prakso IP na področju odločanja o pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (odločba IP št. 0710-48/2011/17 z dne 8. 5. 2012), pa je 'zdravstveno dokumentacijo' moč opredeliti kot zbirko dokumentarnega gradiva (zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence ali gradiva ne glede na obliko), ki se zbira, ustvarja, hrani, vzdržuje, ažurira, dopolnjuje ali posreduje v zvezi z ali zaradi zdravstvene oskrbe (medicinski in drugi posegi za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo ali zdravstveno nego), ki jo je ali bo pacient, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, deležen pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Pri presojanju, ali kakšen osebni podatek oziroma dokument predstavlja zdravstveno dokumentacijo v smislu 41. člena ZPacP, je treba primarno upoštevati kriterij določenosti v predpisu (npr. podatki, ki jih Zakon o zbirkah  podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) našteva v prilogi pod št. IVZ 1, nedvomno štejejo za del zdravstvene dokumentacije pacienta, po drugi strani pa se dokumentacija, ki je nastala v postopku t.i. prve obravnave domnevne kršitve pacientovih pravic, glede na določbe ZPacP, hrani ločeno od pacientove zdravstvene dokumentacije). Pri presoji je v nadaljevanju treba upoštevati kriterij splošnega prepričanja o primerni oziroma potrebni vsebini zdravstvene dokumentacije. Kot pacientovo zdravstveno dokumentacijo tako štejemo zbirko tistih dokumentov, ki se nanašajo na določenega pacienta, in ki se po splošnem prepričanju štejejo za del zdravstvene dokumentacije. Splošno prepričanje o primerni oziroma potrebni vsebini zdravstvene dokumentacije se ne naslanja nujno zgolj na stališča medicinske in drugih znanosti s področja zdravstva, pač pa je odvisno tudi od tega, ali je glede na vsebino, obliko in obseg dokumenta, zvezo z zdravstveno oskrbo, primerljive prakse ter smiselno navezovanje na zavezujoče predpise ter interne akte razumno pričakovati, da se nahaja v npr. zdravstvenem kartonu. V zadevi št. 0710-48/2011/17 z dne 8. 5. 2012, kjer je IP odločal o pritožbi zoper zavrnitev dostopa do lastne zdravstvene dokumentacije (med drugim do dveh psiholoških testov), ki jo je prosilec zahteval od zasebne specialistične ambulante za klinično psihologijo, je IP na podlagi izvedenega ogleda ugotovil, da zahtevana dokumenta predstavljata del zdravstvene dokumentacije prosilca, ker:

  • se fizično nahajata v psihološkem dosjeju oziroma zdravstveni mapi, ki se vodi pod osebnim imenom prosilca, in ki skupaj s preostalimi dokumenti (npr. obvestilo zdravniku, zabeležke razgovorov) predstavljajo funkcionalno celoto, ne glede na kraj hrambe,
  • sta nastala in se hranita v zvezi z dejansko izvedenimi zdravstvenimi storitvami (psihološko testiranje),
  • sta (bila) potrebna za izvajanje zdravstvenega varstva v smislu določb ZZPPZ (zbirka IVZ 1),
  • vsebujeta osebne podatke, ki se deloma pokrivajo z naborom osebnih podatkov iz ZZPPZ (zbirka IVZ 1) na primer identifikacijski podatki ter podatki o zdravstvenem stanju (ne glede na odsotnost interpretacije rezultatov),
  • sta bila ustvarjena, uporabljena in se hranita s strani upravljavca kot izvajalca zdravstvenih storitev,
  • Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije v 15. členu določa, da psiholog o poteku psihološke pomoči vodi stalen, urejen, sistematičen in vsebinsko ter časovno popoln strokovni zapis obravnave (dosje) ter s tem zagotavlja kakovost in kontinuiteto strokovnega odnosa,
  • se uporabljena psihodiagnostična sredstva glede na prakso drugih izvajalcev zdravstvenih storitev pogosto hranijo v zdravstveni mapi (prim. npr. ugotovitve v odločbi Pooblaščenca št. 0710-33/2008/7),
  • ni mogoče zanikati primerjave psihodiagnostičnih sredstev z npr. laboratorijskimi izvidi ali RTG, MR in CT posnetki (tem namreč priznavamo lastnost zdravstvene dokumentacije), saj tudi ti ne predstavljajo končnega produkta zdravljenja (izvida, ugotovitev, interpretacije), pač pa služijo diagnosticiranju oziroma strokovni interpretaciji, slednja pa se največkrat odraža v zdravniškem izvidu. To dodatno utemeljuje splošno prepričanje, da so zahtevani dokumenti del prosilčeve zdravstvene dokumentacije.

 

Ob zgoraj navedenem pa opozarjamo (kot smo navedli že v prvem dopisu), da zaradi interesov varstva intelektualne lastnine, IP v praksi ne omogoča dostopa do prednatisnjene vsebine psiholoških testov (vprašanj, nalog, itd.) v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma lastno zdravstveno dokumentacijo. IP je npr. v navedeni zadevi št. 0710-48/2011/17 z dne 8. 5. 2012 omogočil dostop do psiholoških testov na način, da je prosilec lahko prejel kopijo svojih odgovorov, vsebino prednatisnjenih testov pa je bil upravljavec dolžan prekriti.

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.  

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                                              

Anže Novak, univ. dipl. prav.                                                      

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo