Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 28.08.2019
Naslov: Zbiranje soglasij za izbiro operaterja
Številka: 0712-1/2019/1967
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje glede dveh vprašanj v zvezi z varstvom osebnih podatkov:

  1. Pojasnjujete, da bo operater elektronskih komunikacij tretje pravne osebe pooblastil za izvajanje kontaktiranja lastnikov večstanovanjskih stavb za potrebe pridobivanja soglasij za izvedbo hišnih optičnih napeljav, ki bo potekala po skupnih prostorih večstanovanjske stavbe. Pooblaščeni izvajalci operaterja bi podatke (ime in priimek, naslov, pošta) etažnih lastnikov pridobivali iz javno dostopnih evidenc v zemljiški knjigi. Zanima vas ali lahko operater elektronskih komunikacij prek svojih pooblaščencev (tretje pravne osebe) naslavlja lastnike večstanovanjske stavbe za namen pridobivanja soglasij k izvedbi hišne optične napeljave, ki bo potekala po skupnih prostorih večstanovanjske stavbe na podlagi podatkov, ki so dostopni v zemljiški knjigi? Ali namen uporabe podatkov iz zemljiške knjige za namene obveščanja in pošiljanja pozivov za pridobitev soglasja za izvedbo hišnih optičnih napeljav presega namen, zaradi katerega so podatki v zemljiški knjigi objavljeni.
  2. Ali se trgovski zastopnik, ki trži priključke operaterjev elektronskih komunikacij s tem, da zainteresiranim uporabnikom ponuja v podpisi pogodbe, ter od njih pridobiva potrebna soglasja, ves čas obdelave osebnih podatkov končnih uporabnikov šteje kot obdelovalec ali kot upravljavec? Za potrebe izvajanja pogodbe o trgovskem zastopanju med zastopnikom in naročiteljem zastopnik deluje za naročitelja v fazi, ko daje interesentom za vzpostavitev optičnega priključka v podpis pogodbo o izvedbi optičnega priključka. Pred tem zastopnik pridobiva podatke o potencialnih strankah in interesentih na različne načine oz. iz različnih virov (npr. sestanki s potencialnimi naročitelji, od vrat do vrat, podatki iz zemljiške knjige in na druge načine po njegovi presoji).  Zanima vas torej ali je v takem primeru trgovski zastopnik prvotno samostojen upravljavec osebnih podatkov, ter ali je glede na opisano moč šteti, da naročitelj stopi v vlogo upravljavca šele tedaj, ko mu izvajalec prenese podatke (z navedbo na pogodbah in soglasjih) v skladu z medsebojno pogodbo o trgovskem zastopanju, ki jo imata naročitelj in zastopnik sklenjeno.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

Uporaba podatkov iz zemljiške knjige za namen ponujanja storitve izvedbe hišnih optičnih napeljav je po mnenju IP skladna s pogoji neposrednega trženja iz 72. člena ZVOP-1.

 

Kdaj nastopa podjetje, ki trži priključke različnih operaterjev, kot samostojni upravljavec in kdaj kot obdelovalec osebnih podatkov je odvisno od pogodbenega razmerja, ki izhaja iz pogodbe o obdelavi osebnih podatkov. Obdelovalec lahko obdeluje osebne podatke le v okviru pisnih navodil upravljavca, izven teh pa se šteje za samostojnega upravljavca osebnih podatkov in mora za dopustno obdelavo zagotoviti tudi samostojno pravno podlago.

 

Skladno s Splošno uredbo mora obdelava osebnih podatkov potekati tudi transparentno do posameznika. Splošna uredba namreč posebej zahteva, da se posameznika informira o vseh pomembnih okoliščinah obdelave osebnih podatkov, ki jih določata člena 13 oz. 14. Splošne uredbe. Obvestila morajo vključevati tudi informacijo o obdelovalcih in namenih obdelave osebnih podatkov.  

 

O b r a z l o ž i t e v

 

Ad. 1.

 

Temeljno načelo varstva osebnih podatkov je, da se osebni podatki ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv z namenom zbiranja (člen 5(1)(b) Splošne uredbe). Javnost podatkov v zemljiški knjigi določa Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZK-1), ki v prvem odstavku 1. člena določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. 4. člen dalje opredeljuje tudi načelo javnosti, po katerem so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni.

 

Dalje IP ugotavlja, da je »kontaktiranje s strani pooblaščene osebe za namen pridobivanja soglasij k izvedbi hišne optične napeljave« oblika ponujanja storitve in gre torej za namen neposrednega trženja storitve (izvedba hišne optične napeljave). Po prvem odstavku 72. člena ZVOP-1, ki velja za neposredno trženje fizičnim osebam po navadni pošti, lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del. Ker so torej podatki iz zemljiške knjige javni po ZZK-1 in ker ZVOP-1 izrecno dopušča uporabo javno dostopnih podatkov za namen neposrednega trženja, IP meni, da je tovrstna obdelava dopustna.

 

Ad. 2.

 

Po definiciji iz člena 4 Splošne uredbe „upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; „obdelovalec“ pa pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca;

 

Vprašanje, ali je za zbiranje soglasij lastnikov večstanovanjske stavbe lahko pooblaščeno tretja pravna oseba, IP lahko komentira zgolj z vidika varstva osebnih podatkov. IP namreč ni pristojen za tolmačenje pravil stanovanjske zakonodaje z vidika relacij med etažnimi lastniki in upravnikom večstanovanjske stavbe in izvajanjem pogodbe o skupnem upravljanju večstanovanjske stavbe. Pod predpostavko, da skladno z razmerji, ki izhajajo iz pravnega režima med etažnimi lastniki in upravnikom, operater lahko zbira soglasja neposredno od etažnih lastnikov, potem, lahko za ta namen pooblasti tudi tretjo pravno osebo. To tretjo podjetje lahko deluje v imenu in za namen operaterja kot pogodbeni obdelovalec na podlagi pisne pogodbe o obdelavi osebnih podatkov.

 

Vaše vprašanje, v katerem delu obdelave osebnih podatkov podjetje, ki trži priključke različnih operaterjev, nastopa kot (pogodbeni) obdelovalec in v katerem delu obdelave kot samostojni upravljavec, pa je odvisno od konkretnega pogodbenega razmerja med podjetjem ki trži in operaterjem. Obdelovalec lahko deluje le v skladu s pisnimi navodili upravljavca. Če pisna navodila prekorači, se ga šteje kot samostojnega upravljavca, pri čemer mora za obdelavo izkazati obstoj samostojne pravne podlage. Kadar gre za podatke, ki so javni po zakonu, pravna podlaga za neposredno trženje na način kontaktiranja, kot je pojasnjeno zgoraj, obstaja tako za operaterja, kot tudi za trgovskega zastopnika, saj lahko vsak od njiju izvaja neposredno trženje v svojem imenu. Težava lahko nastane v primeru uporabe podatkov, ki niso javni po zakonu in ne zapadejo po 72. člen ZVOP-1 (npr. telefonska številka, elektronski naslov, itd.), s katerimi npr. razpolaga le operater kot naročnik storitve trženja njegovih storitev. Ne glede na navedeno, pa morajo upravljavci in obdelovalci skladno z načelom poštene obdelave osebnih podatkov pred samo obdelavo razčistiti razmerja glede tega, za kateri namen se podatki obdelujejo v imenu in za namen upravljavca po obdelovalcu in kdaj osebne podatke samostojno obdeluje upravljavec osebnih podatkov.

 

Skladno s Splošno uredbo mora obdelava osebnih podatkov potekati tudi transparentno do posameznika. Splošna uredba namreč posebej zahteva, da se posameznika informira o vseh pomembnih okoliščinah obdelave osebnih podatkov, ki jih določata člena 13 oz. 14. Splošne uredbe. Obvestila morajo vključevati tudi informacijo o obdelovalcih in namenih obdelave osebnih podatkov.  

 

    

Upamo, da smo vam s svojim mnenjem uspeli pomagati.

 

Lep pozdrav,

                       

 

Pripravil:                                                                                                        

Anže Novak, univ. dipl. prav.                                       

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo                                

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka