Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.08.2019
Naslov: Pridobivanje OP oškodovancev (EMŠO) v naravnih nesrečah od GURS
Številka: 0712-1/2019/1847
Vsebina: EMŠO in davčna, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) ste naslovili vprašanje glede možnosti pridobitve tudi enotne matične številke občanov (EMŠO) iz evidenc, katerih upravljavec je Geodetska uprava RS (GURS), in sicer z namenom preverjanja podatkov, pridobljenih s strani oškodovancev, ki jih le-ti podajo neposredno po tem, ko so oškodovani v naravni nesreči. Navajate, da na Ministrstvu za obrambo – Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), v skladu s členi 32, 51 in 52 Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN), vodite in obdelujete osebne podatke oškodovancev v primeru naravne ali druge nesreče, in sicer: ime in priimek oškodovanca, EMŠO oškodovanca, davčno številko, naslov in podatke o nepremičnem in premičnem premoženju (vse to z namenom ocenjevanja ogroženosti, načrtovanja, izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ter ugotavljanja škode). Uporabniki teh podatkov so tudi Izpostave URSZR, Občine, pristojna ministrstva za področja financ, kmetijstva, okolja, infrastrukture, gospodarstva in kulture), pristojne inštitucije (EKO sklad), pooblaščeni zastopniki oškodovancev, pristojna sodišča, organi vodenja, poveljniki oziroma vodje služb, enot in drugih operativnih sestav ter vodje intervencij za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob neposredni nevarnosti nastanka nesreče oziroma ob nesreči v okviru stvarnih in krajevnih pristojnosti. V skladu s 47. členom Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) pa za dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna pridobivate osebne podatke od upravljavcev zbirk.

 

Menite, da se za pridobivanje podatkov, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti, ki se opravlja v URSZR, predvsem ko gre za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter ugotavljanje škode, kot zakonito obdelavo lahko šteje tudi pridobivanje osebnih podatkov, poleg pogoja izpolnjevanja zakonske obveznosti, še pogoja zaščite življenjskih interesov in opravljanje nalog v javnem interesu. Geodetska uprava RS (GURS) pa meni, da vam ne more posredovati podatkov o EMŠO lastnikov objektov, poškodovanih v naravnih nesrečah. V zvezi s tem dodajate, da je na obrazcih za ocenjevanje škode (3, 4 in 5), ki jih določa Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08), in jih izpolnijo oškodovanci po naravni nesreči, zapisano: »Ta ocena škode se šteje kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, če bo Vlada Republike Slovenije za naravno nesrečo, v kateri je bila ta ocena škode narejena, odločila, da se uporabijo sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, in sprejela predpisan program odprave posledic škode (Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03).« Navajate, da to izhaja tudi iz sporočila Ministrstva za okolje in prostor, ki potrdi končno oceno škode na stvareh, saj je tam navedeno: »V postopkih dodeljevanja sredstev državnega proračuna za obnovo objektov po naravni nesreči moramo nesporno ugotoviti in določiti upravičenca, ki je lastnik nepremičnine. V javnih evidencah  (kataster in zemljiška knjiga) se lastnika nepremičnine identificira enoznačno samo s pomočjo EMŠO.«

 

Vlada  Republike  Slovenije je pristojnim ministrstvom s sklepom Vlade RS št. 84400-3/2019/3 z dne 9. 5. 2019, naložila, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

 

Menite, da ima GURS zadostno podlago, da vam (torej URSZR) posreduje tudi osebne podatke o enotni matični številki občana, ki je lastnik objekta, čeprav le ta ni izrecno navedena v 47. členu ZOPNN.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam skladno z 58. členom Splošne uredbe, 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, ZInfP) pojasnjujemo, da Informacijski pooblaščenec (IP) izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka ne more in ne sme dokončno presojati o zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Prav tako poudarjamo, da bi bilo v izogib nejasnosti v bodoče smiselno opisane vidike zbiranja in obdelave osebnih podatkov za namen obravnave škodnih zahtevkov enotno zakonsko urediti glede na zahteve 38. člena Ustave RS po zakonski opredelitvi zbiranja, obdelovanja, namena uporabe osebnih podatkov. V nadaljevanju pa podajamo mnenje IP glede vašega vprašanja in upoštevajoč veljavne predpise ter vašo predstavitev problema.

 

V skladu s členom 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov in za javni sektor še vedno veljavnim členom 9. ZVOP-1 pridejo v poštev kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v opisanem primeru primarno točka c (obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca) ali e (obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu) člena 6(1) Splošne uredbe v povezavi s 1. oz. 4. odstavkom 9. člena ZVOP-1. V opisanem primeru je bistveno, da Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg, ZVNDN) v 1. odstavku 51. člena jasno določa, da lahko državni organi in organi lokalnih skupnosti za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči uporabijo v skladu s svojimi stvarnimi in krajevnimi pristojnostmi podatke o virih, nevarnosti naravnih in drugih nesreč, prebivalcih na ogroženih območjih, stanovanjskih in drugih stavbah, javnih službah, društvih in drugih nevladnih organizacijah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, katerih dejavnost je pomembna za zaščito, reševanje in pomoč, ki so zbrani in izkazani s programi statističnih raziskovanj ali v drugih statističnih zbirkah, ki jih vodi in izkazuje državna statistika in drugi pooblaščeni organi za izvajanje srednjeročnih in letnih programov statističnih raziskovanj. Nadalje ZVNDN v 2. odstavku 51. člena določa, da pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti lahko za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter ugotavljanje škode, ki jo povzročijo nesreče, uporabljajo v skladu s 1. odstavkom člena 51 ZVNDN podatke o ogroženih prebivalcih, ki obsegajo enotno matično številko, ime in priimek, leto rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o zaposlitvi in pri ocenjevanju škode tudi podatke o premičnem in nepremičnem premoženju, na katerem je nastala škoda zaradi nesreče. Za izvajanje nalog iz 1. in 2.  odstavka člena 51 ZVNDN pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti pridobivajo posamične podatke iz centralnega registra prebivalstva, Poslovnega registra Slovenije, vseh registrov in evidenc v pristojnosti geodetske službe, občinskih registrov stanovanj in na stanovanja vezanih podatkov, registra kmečkih gospodarstev in z njimi povezanih evidenc, vendar le v obsegu in za namen, za katerega so stvarno in krajevno pristojni.

 

Navedeno pomeni, da lahko pod zgoraj opisanimi pogoji in za zakonsko navedene namene pristojni organi pridobivajo med drugim tudi EMŠO ogroženih prebivalcev, in sicer med drugim tudi iz evidenc geodetske službe, torej GURS. Pri tem je ključno, da se pridobiva tiste podatke, ki so glede na konkretne okoliščine potrebni in primerno, torej, da se upošteva načelo sorazmernosti.

 

V zvezi s tem 6. odstavek člena 51 ZVNDN še določa, da URSZR pridobiva in ureja zbrane podatke 50. in 51. člena ZVNDN v povezane centralne zbirke podatkov, ki so podlaga za načrtovanje, obveščanje o nevarnostih ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah na območju celotne države ali posameznih delih države ter omogoča praviloma brezplačen dostop do teh zbirk prej navedenim pristojnim državnim organom in organom lokalnih skupnosti ter izvajalcem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Upravitelji zbirk podatkov, ki so financirane iz javnih sredstev ali na podlagi koncesij državnih organov in javnih pooblastil, morajo podatke URSZR posredovati na njeno zahtevo brezplačno in praviloma v elektronski obliki. Državni organi in organi lokalnih skupnosti, organi vodenja, poveljniki oziroma vodje služb, enot in drugih operativnih sestav ter vodje intervencij so dolžni pri načrtovanju in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči zagotoviti varstvo osebnih in drugih podatkov v skladu s predpisi.

 

Nadalje 52. člen ZVNDN določa, da URSZR za opravljanje upravnih in strokovnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zbira, obdeluje, posreduje in uporablja podatke o:

-       naravnih in drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-       virih nevarnosti naravnih in drugih nesreč;

-       naravnih in drugih nesrečah ter povzročenih škodah;

-       silah ter sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč;

-       intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč;

-       stroških varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter organi vodenja in vodje intervencij morajo brezplačno in na predpisan način sporočati te podatke URSZR, ki tudi te podatke zbira v centralni zbirki, obdeluje in omogoča dostop do njih izvajalcem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tako zbrani podatki se lahko uporabijo tudi za pripravo programov odprave posledic naravnih in drugih nesreč. Minister predpiše metodologijo zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja in uporabe podatkov ter pogoje za izkazovanje in izmenjavo podatkov s tujimi državami ter mednarodnimi organizacijami.

 

Kolikor je razbrati deloma področje obravnave in pomoči v primerih naravnih nesreč obravnavata in urejata dva zakona: ZVNDN in Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF in 17/14, ZOPNN), pri čemer vprašanja varstva osebnih podatkov urejata deloma neusklajeno. Tako 47. člen ZOPNN glede pridobivanja podatkov iz zbirk osebnih podatkov določa, da pri dodeljevanju sredstev državnega proračuna in nadzoru nad njihovo uporabo pridobita ministrstvo, pristojno za okolje, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, osebne in druge podatke od upravljalcev naslednjih zbirk: osebno ime, datum rojstva in stalno ali začasno prebivališče iz centralnega registra prebivalstva, osebno ime lastnikov zemljišč iz zemljiškega katastra, osebno ime lastnikov stavb iz katastra stavb, lastninsko pravico, zastavno pravico, služnostno pravico, pravico stvarnega bremena, zakupno, predkupno ali odkupno pravico, prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine iz zemljiške knjige, osebno ime in prebivališče nosilca kmetijskega gospodarstva in osebno ime družinskih članov nosilca kmetijskega gospodarstva iz registra kmetijskih gospodarstev, osebno ime fizične osebe oziroma firma pravne osebe z navedbo organizacijske oblike in naslov fizične osebe oziroma sedež pravne osebe pridelovalca grozdja iz registra pridelovalcev grozdja in vina in osebno ime in prebivališče osebe oziroma firma pravne osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva državnega ali občinskega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, iz evidenc o kmetijskih subvencijah državnega in občinskih proračunov. Upravljavec zbirk iz prejšnjega odstavka posreduje podatke na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, brezplačno. ZOPNN torej ne omenja oz. ureja zbiranja podatka o EMŠO.

 

Nadalje pa člen 48 ZOPNN opredeljuje zbirko podatkov o osebah, ki so jim bila dodeljena sredstva in predvideva, da se za dodeljevanje sredstev za odpravo posledic nesreč in sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter v zvezi z nadzorom nad uporabo dodeljenih sredstev državnega proračuna po ZOPNN o osebah, ki so jim bila dodeljena sredstva po tem zakonu, vzpostavi zbirka, ki jo upravlja za dodelitev sredstev pristojno ministrstvo. Ta zbirka vsebuje naslednje osebne podatke:

-        osebno ime osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva,

-        osebno ime družinskih članov ali članov kmetijskega gospodarstva osebe iz prejšnje alinee,

-        o osebnih dohodkih lastnika stanovanja in dohodkih stanovalcev, če gre za dodelitev hipotekarnih sredstev iz 28. člena tega zakona,

-        o lastništvu stvari, ki so predmet obnove po ZOPNN, in

-        podatke o plačanih tekočih zavarovanjih, ki se nanašajo na stvar, poškodovano ali uničeno zaradi posledic naravne nesreče, ali na škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč.

To so podatki iz vloge za dodelitev sredstev. Podatki iz te zbirke se hranijo deset let po dodelitvi sredstev državnega proračuna upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.

 

Upoštevajoč vse navedeno ocenjujemo, da ima URSZR v zgoraj navedenih primerih določenih v 51. in 52. členih ZVNDN pravno podlago za pridobivanje podatka o EMŠO od GURS, saj kolikor je razbrati postopki ocenjevanja škode potekajo na podlagi ZVNDN. Prav tako bi lahko eventualno pravna podlaga za obdelavo podatkov izhajala iz 4. odstavka 9. člena ZVOP-1, v kolikor so podani pogoji. Ponovno pa poudarjamo, da bi bilo v izogib nejasnosti v bodoče smiselno obdelave osebnih podatkov za namen obravnave škodnih zahtevkov enotno zakonsko urediti glede na zahteve 38. člena Ustave RS.

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka