Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.08.2019
Naslov: OP za potrebe oddaljenega dostopa
Številka: 0712-1/2019/1853
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, če lahko podjetje A od zaposlenih v podjetju B za potrebe oddaljenega dostopa do računalniškega sistema v podjetju A, zahteva: potrdilo iz kazenskih evidenc za fizične osebe in potrdilo podatkov iz evidence pravnomočnih sodb oz. sklepov o prekrških ter potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ima za posledico omejitev posameznih pravic. Dodajate še, da podjetji nista del varnostno-obveščevalnih služb.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v zvezi s tem poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP ugotavlja, da iz vašega dopisa ni razvidno za kakšen namen in na kakšni podlagi eno podjetje od zaposlenih drugega podjetja zahteva navedena potrdila, v kakšnem razmerju sta podjetji, ali je to potrebno za izvedbo delovnih nalog, ali eno podjetje te podatke zahteva neposredno od zaposlenih drugega podjetja, ali gre za posredovanje podatkov zaposlenega s strani podjetja, pri katerem je zaposlen, drugemu podjetju, zato vam dajemo le nekaj splošnih pojasnil.

 

IP pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev po členu 6(1) Splošne uredbe:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov,
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca,
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe,
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

IP ob tem izpostavlja, da je za zakonitost obdelave dovolj, da je izpolnjena zgolj ena od samostojnih pravnih podlag, ki jih določa člen 6 Splošne uredbe. To pomeni, da na primer če pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov določa zakon, upravljavec privolitev za obdelavo teh podatkov ni dolžan pridobivati.

 

Splošno zakonsko podlago delodajalca za obdelavo osebnih podatkov v smislu točke c) člena 6(1) Splošne uredbe bi v vašem primeru lahko predstavljala npr. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju ZDR-1). Medtem ko slednji v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.

 

Navedeno pomeni, da sme delodajalec obdelovati le tiste osebne podatke delavcev, ki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali so v zvezi z delovnim razmerjem oziroma jih določa ZEPDSV. IP ob tem pojasnjuje, da je potrebno osebne podatke delavcev, ki jih delodajalec lahko obdeluje, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, presojati od primera do primera. Na delodajalcu je torej, da obrazloži, zakaj potrebuje določen osebni podatek zaposlenega zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

   

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka