Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.08.2019
Naslov: Pridobitev podatkov o dolgu najemnika
Številka: 0712-1/2019/1843
Vsebina: Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve podatkov o dolgu najemnika.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati pravna podlaga. V konkretnem primeru je treba upoštevati tudi določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –ZVKSES, 47/06 –ZEN, 45/08 –ZVEtL, 57/08, 62/10 –ZUPJS, 56/11–odl. US, 87/11, 40/12 –ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17). Ta v prvem odstavku 24. člena  določa, da lahko lastnik v primeru, če svoj posamezni del odda v najem, z najemno pogodbo prenese izvrševanje pravic, ki jih ima kot etažni lastnik, na najemnika, v četrtem odstavku istega člena pa, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik, če najemna pogodba ne določa drugače. Ne glede na to pa skladno s petim odstavkom 24. člena SZ-1 lastnik stanovanja subsidiarno odgovarja za obratovalne stroške najemnika. Stroški iz naslova obratovanja torej primarno bremenijo najemnika kot dejanskega prejemnika storitev in se štejejo za njegove osebne podatke, zlasti če so v povezavi s še katerim od identifikacijskih podatkov (ime, priimek, naslov in podobno). Lastnik do teh podatkov po mnenju IP ni upravičen, dokler najemnik poravnava svoje obveznosti. Ko pa najemnik stroškov ne poravna in izvajalec storitve (v vašem primeru energetsko podjetje) kot upnik uveljavlja terjatev za plačilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja kot subsidiarnega dolžnika, se lastnik preko zahtevka upnika lahko seznani tudi z osebnimi podatki najemnika.

 

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave.

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka