Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.08.2019
Naslov: Občina, vrtec
Številka: 0712-1/2019/1831
Vsebina: Občine, Pravne podlage, Vrtec
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer postavili ste dve vprašanji. Prvo vprašanje je v zvezi s tem, ali lahko občina od vrtca zahteva dokumentacijo (celotno mnenje multidisciplinarnega tima) v zvezi z zagotovitvijo dodatnega spremljevalca konkretnemu otroku, ker mora občina kriti te stroške. V zvezi z vprašanjem omenjate Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Drugo vprašanje se nanaša na posredovanje celotnega gradiva občinskemu svetu. Zanima vas, ali se to gradivo lahko posreduje tudi svetnikom na občinsko sejo (in nadzornemu odboru, ki prisostvujejo sejam), kjer svetniki presojajo o sprejemu sistemizacije v vrtcu in vseh finančnih posledicah, ali mora občinska uprava to gradivo anonimizirati pred pošiljanjem gradiva za občinsko sejo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Obdelavo osebnih podatkov otrok v vrtcu določa področni zakon (ZVrt).

 

Dolžnost občine, da financira določitev pomoči (spremljevalca) otroku s posebnimi potrebami ni pravna podlaga za pridobitev podrobnih podatkov o otrokovem zdravstvenem stanju. 

IP vam to neobvezno mnenje posreduje v okviru svojih pristojnosti s področja varstva osebnih podatkov, ni pa pristojen za podajo kakršnihkoli mnenj s področja izvajanja zakonodaje na področju vrtcev, glede tega se obrnite na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Podatki v zvezi z zdravjem so glede na 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov posebne vrste osebni podatki. obdelava teh pa je glede na alinejo (g) dovoljena v primeru, da je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Glede na določbo 15. točke 4. člena Uredbe pojem “podatki o zdravstvenem stanju” pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Nadaljnjo razlago lahko zasledimo v uvodni določbi št. 35, kjer je navedeno, da bi osebni podatki v zvezi z zdravjem morali obsegati vse podatke o zdravstvenem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki razkrivajo informacije o njegovem preteklem, sedanjem ali prihodnjem telesnem ali duševnem zdravstvenem stanju. To vključuje informacije o posamezniku, zbrane med registracijo za storitve zdravstvenega varstva ali njihovim zagotavljanjem zadevnemu posamezniku, kakor je določeno v Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9); številko, znak ali posebno oznako, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesne snovi, vključno z informacijami, pridobljenimi iz genetskih podatkov in bioloških vzorcev, in vse informacije o, na primer, bolezni, invalidnosti, tveganju za nastanek bolezni, zdravstveni anamnezi, kliničnem zdravljenju ali fiziološkem ali biomedicinskem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne glede na vir teh podatkov, na primer zdravnik ali drug zdravstveni delavec, bolnišnica, medicinski pripomoček ali diagnostični preskus in vitro.

 

Upoštevaje navedeno, je treba tudi podatke, iz katerih je mogoče sklepati o zdravstvenem stanju v ožjem pomenu besede (o sposobnosti otroka slediti programu v vrtcu, podrobnosti in posebnosti zdravstvenih težav otroka ipd.), šteti za podatek o zdravstvenem stanju in s tem za posebne vrste osebnih podatkov (oz. občutljive osebne podatke).

 

Obdelava osebnih podatkov je v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov zakonita, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev, določenih v členu 6(1) Splošne uredbe:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka f se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju javnih nalog.

Za javni sektor (kamor spadajo tudi javni zavodi – vrtci) v skladu z 9. členom ZVOP-1, ki se v tem delu še uporablja, velja, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (Zakon o vrtcih določa evidence, ki jih vodi vrtec in namene teh evidenc). Pri obdelavi osebnih podatkov se upoštevajo tudi specialni predpisi, ki določajo pogoje obdelave osebnih podatkov na posameznem področju, v konkretnem primeru Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08 s spremembami; v nadaljevanju: ZVrt). Ob navedenem je treba upoštevati tudi načelo, da so osebni podatki lahko zbrani le za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (člen 5 (1b) Splošne uredbe).

Glede na 42. člen ZVrt vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zbirke osebnih podatkov v vrtcu ureja 43. člen tega zakona, ki določa tudi namene obdelave. Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov: evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih otrok, evidenco plačil staršev, evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč ter evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna. Vsebino in namen posameznih zbirk nadalje ureja 46. člen, ki podrobneje ureja evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč. Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč, vsebuje: družinsko in socialno anamnezo, razvojno anamnezo, diagnostične postopke, postopke strokovne pomoči in strokovna mnenja drugih institucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic. Osebni podatki se zbirajo po presoji svetovalne službe za tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma pomoč. Osebni podatki se zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati. Svetovalni delavci so te podatke dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.

ZVrt določa varovanje zbirk in sicer v 50. členu določa varstvo podatkov, in sicer točno določa, komu lahko vrtec posreduje osebne podatke. Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog. Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom.

Podrobnejša pravila o načinu zbiranja osebnih podatkov ureja Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 80/04), ki določa tudi posredovanje osebnih podatkov o otrocih in njihovih starših. Glede na 14. člen tega Pravilnika sme vrtec osebne podatke iz zbirk podatkov vrtec posredovati drugim uporabnikom, (npr. centrom za socialno delo, osnovnim šolam, sodiščem, zdravstvenim zavodom) le takrat in za namen, za katerega so bili zbrani. Uporabnik, ki želi pridobiti osebne podatke, je dolžan navesti pravno podlago za pridobitev podatka, ki ga želi, in namen, za katerega bo podatek potreboval. Vrtec mora preveriti ustreznost pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov in zavrniti vsak zahtevek ali prošnjo, kjer pravna podlaga ni izkazana.

Glede na vse navedeno ZVrt kot specialni, področni zakon ter Pravilnik natančno določata, kateri podatki se zbirajo in kako se obdelujejo, za kateri namen se zbirajo osebni podatki in komu lahko vrtec posreduje osebne podatke otrok, kar pomeni, da vrtec nima zakonske podlage, da bi občini posredoval podrobne osebne podatke o zdravstvenem stanju otroka s posebnimi potrebami v zvezi s financiranjem spremljevalca otroku in se mora sklicevati na varstvo osebnih podatkov, gre namreč za varovane osebne podatke. Zakonodaja je namreč točno določila namen zbiranja in obdelovanja podatkov, med nameni pa ni določeno, da se lahko osebni podatki otrok obdelujejo za navedeni namen. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati tudi točko (c) 1. odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da so osebni podatki omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“).

IP še omenja, da delovanje in naloge multidisciplinarnega tima določa 10. člen Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/17; v nadaljevanju ZOPOPP). Naloge multidisciplinarnega tima so: diagnostika otroka, ocena zmožnosti in potreb otroka in njegovih staršev, priprava in spremljanje individualnega načrta pomoči družini, preverjanje doseganja ciljev iz individualnega načrta pomoči družini, informiranje o možnih oblikah pomoči in socialnih pravicah, izdelava načrta za prehod v vrtec, zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod in programe osnovne šole. ZOPOPP v 12. členu ureja individualni načrt pomoči družini. Za otroke in njihove družine, za katere zdravnik presodi, da je to potrebno, multidisciplinarni tim pripravi individualni načrt družine, v katerem posebej opredeli vsakemu otroku in njegovi družini primerno zdravstveno, socialno in pedagoško pomoč. V drugem odstavku ta člen določa vsebino individualnega načrta, ki vsebuje še posebej občutljive osebne podatke (npr. ugotovitev trenutnega otrokovega telesnega razvoja, razvoja razumevanja in sporazumevanja ter socialnega in čustvenega razvoja, ugotovitev družinskih možnosti, prioritet in skrbi, ki se nanašajo na razvoj otroka, situacijsko analizo družine in njenih potencialov). Glede na peti odstavek tega člena multidisciplinarni tim izdela individualni načrt pomoči družini po končani oceni potreb in zmožnosti otroka in družine.

Ob tem pa ZOPOPP ne določa obveznosti tima ali vrtca, da te podatke v celoti posreduje občini, prav tako ne navaja namena, ki bi to določal oziroma ne določa namena, da občina zbira in obdeluje te podatke.

Glede na vse navedeno IP meni, da je mnenje multidisciplinarnega tima delo strokovnega tima, ki razume in interpretira zbrane otrokove podatke ter je pristojno, da razlaga te podatke v smislu, ali je otrok upravičen do pomoči oziroma spremljevalca ali ne. IP meni, da je zakonito in v smislu varstva osebnih podatkov dovolj, da vrtec občini posreduje le tiste podatke, ki vplivajo na podelitev določene pravice, torej o tem, ali je otrok s posebnimi potrebami upravičen do pomoči ali ne, občina namreč ni pristojna presojati o ustreznosti dela in odločanja multidisciplinarnega tima. Posledično ni razbrati, da bi imel vrtec pravno podlago za posredovanje celotne dokumentacije in brez ustrezne pravne podlage ne sme posredovati ugotovljenih podrobnosti, morebitnih diagnoz in drugih podrobnosti glede zdravstvenega stanja otroka.

IP omenja tudi, da dodatne stroške za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/0377/05120/05 in 93/15), ki v 11. členu ureja, da se dodatni stroški za otroka s posebnimi potrebami določijo na podlagi odločbe o usmeritvi. Vrtec mora o vrsti in obsegu dodatnih stroškov obvestiti lokalno skupnost zavezanko za plačilo razlike med ceno programa na otroka in plačilom staršev, ki je dolžna v celoti kriti dodatne stroške za otroka s posebnimi potrebami. Ob tem pa pravilnik ne določa, katere podatke mora vrtec posredovati občini, določa samo da jo mora obvestiti. Iz tega ni razbrati podlage za posredovanje celotne dokumentacije.

Prav tako je tudi pri posredovanju teh podatkov v okviru gradiva za občinske seje potrebno varovati posebne osebne podatke otroka in upoštevati načelo »najmanjšega obsega podatkov«, torej da se obdeluje (zbira, posreduje) le tiste podatke, ki so resnično potrebni za dosego cilja oz. namena obdelave.

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

                                                                                  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka