Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.08.2019
Naslov: Seznam pacientov psihiatrične bolnišnice
Številka: 0712-1/2019/1750
Vsebina: Posebne vrste, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje

v zvezi s seznamom »razpored dolžnosti« na bolnišničnem oddelku v psihiatrični bolnišnici. Pojasnjujete, da gre za tedenski razpored, ki je obešen na oglasni deski oziroma v jedilnici posameznega bolniškega oddelka, na katerem je naveden priimek ter začetnica imena pacienta, ki se zdravi na oddelku in je zadolžen za posamezno opravilo. Navajate, da je seznam obešen v bolniškem oddelku in je viden tudi obiskovalcem - čeprav zgolj ozkemu krogu. Dalje navajate, da je razpored terapevtski pripomoček, ki tekom zdravljenja paciente spodbuja k dejavnemu vključevanju v različne manjše zadolžitve znotraj oddelka in pozitivno vpliva na rehabilitacijo posameznika. Zanima vas ali je omenjena obdelava skladna s pravili varstva osebnih podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP meni, da je vodenje seznama pacientov »razpored dolžnosti« na bolnišničnem oddelku v psihiatrični bolnišnici, lahko zakonito pod pogoji iz člena 9 (2)(h) Splošne uredbe, pri čemer pa tak seznam ne sme biti izobešen na vidnem mestu, tako da bi se z njim lahko seznanili tudi obiskovalci. Izobešanje seznama na mestu, ki je dostopno tudi obiskovalcem je lahko dopustno le pod pogoji izrecne privolitve po členu 9 (2)(a) Splošne uredbe. Pri tem je treba za veljavno izrecno privolitev zagotoviti vse pogoje, ki jih določa Splošna uredba, vključno s prostovoljnostjo privolitve. IP predlaga, da proučite možnosti, da se terapevtski učinek, ki ga omenjate, zagotovi z ukrepom, ki v manjši meri posega v zasebnost pacientov.    

 

O b r a z l o ž i t e v

 

IP ugotavlja, da iz opisanega »razporeda dolžnosti« pacientov psihiatrične bolnišnice izhaja podatek o dejstvu obravnave določene osebe v psihiatrični bolnišnici, kar predstavlja podatek v zvezi z zdravjem, za njegovo obdelavo pa morajo biti izpolnjeni pogoji po členu 9 Splošne uredbe (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov). Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov je praviloma prepovedana, dopustna pa le v primerih, ki jih taksativno našteva Splošna uredba, med drugim tudi kadar je obdelava potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3 (člen 9 (2)(h) Splošne uredbe). Splošna uredba v odstavku 3 člena 9 določa, da se osebni podatki iz odstavka 1 lahko obdelujejo v namene iz točke (h) odstavka 2, kadar jih obdeluje ali je za njihovo obdelavo odgovoren strokovnjak, za katerega velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice ali pravili, ki jih določijo pristojni nacionalni organi, ali druga oseba, za katero tudi velja obveznost varovanja skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice ali pravili, ki jih določijo pristojni nacionalni organi.

 

Navajate, da je seznam terapevtski pripomoček, ki tekom zdravljenja paciente spodbuja k dejavnemu vključevanju v različne manjše zadolžitve znotraj oddelka in pozitivno vpliva na rehabilitacijo posameznika. Če je torej tovrsten seznam sestavljen v okviru procesa zdravljenja, gre lahko za obdelavo ki je potrebna v smislu prej navedenega člena  9 (2)(h) Splošne uredbe – strokovne utemeljenosti terapevtskih pristopov IP ni pristojen ocenjevati. Ob tem pa velja poudariti, da Splošna uredba v členu 9(3) določa, da se osebni podatki iz odstavka 1 lahko obdelujejo v namene iz točke (h) odstavka 2, kadar jih obdeluje ali je za njihovo obdelavo odgovoren strokovnjak, za katerega velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice. Iz navedenega torej sledi, da čeprav lahko obstaja pravna podlaga za obdelavo v smislu navedenega člena, bi morali ob tem spoštovati, da do podatkov lahko dostopajo le upravičene osebe. Podatek o dejstvu, da je neka oseba zdravljena v psihiatrični bolnišnici vsekakor ni podatek, do katerega bi bili upravičeni vsi obiskovalci tega oddelka. Z vidika zagotavljanja varnosti bi bilo treba, kadar se podatke obdeluje na podlagi po členu 9 (2)(h) ustrezno zavarovati, pri čemer pa objava na hodniku ne predstavlja ustreznega ukrepa za zavarovanje te zbirke podatkov.

 

Seznam bi eventualno lahko razobesili in s tem omogočili vpogled tudi obiskovalcem, pod pogoji izrecne privolitve iz člena 9(2)(a) Splošne uredbe (posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1). Ob tem IP opozarja, da mora tovrstna privolitev izpolnjevati vse pogoje za veljavo privolitev po Splošni uredbi, zlasti da se privolitev ne šteje za prisiljeno. Pri zbiranju privolitev je treba upoštevati tudi morebitne omejitve poslovne sposobnosti.

 

IP pa ob zgoraj navedenem predlaga, da proučite možnosti, da se terapevtski učinek, ki ga omenjate, zagotovi z ukrepom, ki v manjši meri posega v zasebnost pacientov (npr. da ima do tega seznama dostop le strokovnjak za katerega velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti in eventualno le pacienti, ki že poznajo identiteto drugih pacientov iz svojega oddelka in npr. da se paciente na seznamu opredeli z identifikacijskimi znaki, ki v manjši meri omogočajo njihovo prepoznavnost kot priimek ter začetnica imena).

 

Upamo, da smo vam s pojasnili uspeli pomagati.

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

 

 

Mojca Prelesnik    

informacijska pooblaščenka