Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 02.08.2019
Naslov: Fotografiranje parkiranih vozil
Številka: 0712-1/2019/1718
Vsebina: Fotografije kot OP, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja nepravilno parkiranih vozil s strani fizične osebe ter predložitve tako nastalih fotografij policiji.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP pojasnjuje, da osebni podatki skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljajo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Iz navedenega izhaja, da registrska oznaka vozila predstavlja osebni podatek, kadar je vozilo registrirano na fizično osebo.

 

IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v 6. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  • posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  • obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  • obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  • obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  • obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  • obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja alinea ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Konkretna fizična oseba bi za obdelavo osebnih podatkov torej morala imeti eno izmed naštetih pravnih podlag, sicer obdelava ni bila zakonita.

 

IP nadalje pojasnjuje, da se v skladu z določilom 50. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29711 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro) postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali pa z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Na podlagi navedb v vašem zaprosilu IP sklepa, da konkretna fizična oseba ni oškodovanec, prav tako pa ne spada v katero od ostalih navedenih kategorij. Prijava oziroma fotografija takšne osebe tako po mnenju IP ne more biti podlaga za ugotavljanje prekrškov, ampak mora prekršek zaznati pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa. Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena uradna oseba) skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 namreč po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena uradna oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška kršitev (nepravilno parkirano vozilo) lahko fotografirala v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Za tovrstno dejanje ni potrebna privolitev kršitelja, saj za fotografiranje obstaja druga (zakonska) pravna podlaga.

 

IP dodaja, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba, ki postopek vodi. IP namreč ni pristojen preverjati, ali pooblaščena uradna oseba v določenem organu zakonito vodi in odloča v določenem postopku. 

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka