Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 14.08.2019
Naslov: Posredovanje plačilnih list ministrstvu v zvezi s pogodbo o izvajanju osebne asistence
Številka: 0712-1/2019/1893
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je vaše društvo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju ministrstvo) sklenilo pogodbo o izvajanju osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci. V skladu s pogodbo ministrstvo nadzoruje izvajanje aktivnosti. Sedaj vas pozivajo, da jim predložite podatke za izvedbo finančnega nadzora, med drugim tudi plačilne liste zaposlenih. Zanima vas, ali lahko posredujete plačilne liste, saj le-te vsebujejo množico osebnih podatkov.

  

***

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Obdelava osebnih podatkov je na podlagi prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (ta točka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog).

 

Področni zakon v smislu člena 6(1)(c) Splošne uredbe je v konkretnem primeru Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18; v nadaljevanju ZOA), ki ga podrobneje opredeljuje Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18 in 13/19; v nadaljevanju Pravilnik).

 

V skladu s 30. členom Pravilnika so proračunska sredstva, namenjena financiranju storitev osebne asistence, namenska in se lahko porabljajo le za stroške, opredeljene v 27. in 28. členu Pravilnika. To so (1) stroški, povezani z zaposlovanjem osebnih asistentov, ki vključujejo strošek osnovne plače osebnega asistenta in strošek dodatkov in drugih stroškov dela k osnovni plači osebnega asistenta (27. člen) ter (2) stroški, povezani z organizacijo in izvajanjem osebne asistence, ki vključujejo strošek strokovnega vodenja in usklajevanja osebne asistence in strošek materiala in storitev, najemnine, amortizacije in investicijskega vzdrževanja. Nadalje pa ZOA v 31. členu določa, da ministrstvo in Računsko sodišče RS izvajata finančni nadzor nad izvajanjem osebne asistence.

 

V skladu z navedenim bi pravno podlago za posredovanje plačilnih list osebnih asistentov ministrstvu s strani društva eventualno lahko predstavljale določbe 31. člena ZOA v povezavi s 27., 28. in 30. členom Pravilnika. Ob tem pa je potrebno upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov oz. načelo sorazmernosti, ki pravi, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pomeni, da v skladu z navedenim načelom lahko obdelujete (npr. posredujete ministrstvu) na podlagi ustrezne pravne podlage le tiste osebne podatke, ki so ustrezni in potrebni za konkretni namen (npr. za nadzor namenske porabe proračunskih sredstev). IP v zvezi z navedenim še dodatno pojasnjuje, da je osebne podatke, za posredovanje katerih ni zagotovljena ustrezna pravna podlaga, kadar je to ustrezno, mogoče prekriti. 

 

V kolikor torej tako vaše društvo kot ministrstvo razpolagata z ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, je ta zakonita, sicer ne. Ker pa je primarna odgovornost za izbiro ustrezne pravne podlage na upravljavcu, vam dokončnega odgovora v okviru neobvezujočega mnenja na vaše vprašanje ne moremo podati (namreč konkretno presojo lahko opravimo le v postopku inšpekcijskega nadzora). Priporočamo vam, da se za pojasnilo glede pravne podlage in utemeljitev potrebnosti zahtevanih podatkov o družinskih razmerjih obrnete neposredno na ministrstvo.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP