Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.07.2019
Naslov: Posredovanje OP odvetniku v BIH
Številka: 0712-1/2019/1769
Vsebina: Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da ste na upravni enoti prejeli zaprosilo odvetniške pisarne iz Bosne in Hercegovine za posredovanje podatkov o stalnem prebivališču slovenske državljanke (poziv sodišča). Glede na to, da za navedeno državo še ni izdana odločba o ustrezni ravni varstva osebnih podatkov, prosite za mnenje oz. usmeritve za pravilno postopanja v predmetni zadevi.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

V primeru, da bi tuji odvetnik izkazal pravno podlago za pridobitev zaprošenih osebnih podatkov slovenskega državljana, bi se konkretni prenos osebnih podatkov v tretjo državo lahko izvedel skladno z določbo točke e. prvega odstavka člena 49 Splošne uredbe o varstvu podatkov (zaradi uveljavljanja, izvajanja ali obrambe pravnih zahtevkov).

 

Za posredovanje osebnih podatkov upravljavcu osebnih podatkov, pogodbenemu obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov v tretji državi morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer:

  1. upravljavec oz. obdelovalec (izvoznik podatkov) mora imeti pravno podlago, da lahko obdeluje in posreduje osebne podatke tretji entiteti; splošne pravne podlage so urejene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov;
  2. izvoznik podatkov mora zagotoviti, da je po prenosu podatkov v tretjo državo zagotovljena ustrezna raven varstva podatkov; ob izpolnjenem prvem pogoju je posredovanje osebnih podatkov upravljavcu ali obdelovalcu v tretji državi dopustno pod pogoji, ki jih ureja 5. poglavje Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

1. Pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov tujemu odvetniku

 

Zakon o odvetništvu (ZOdv) daje v 10. členu odvetniku pravico, da zahteva osebne podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. To pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Odvetnik mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti.

 

Pravice in dolžnosti odvetnikov, ki jih slovensko pravo določa v ZOdv veljajo v prvi vrsti za slovenske odvetnike, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje (so med drugim tudi vpisani v imenik odvetnikov). Glede veljavnosti zakona oziroma pravic in obveznosti odvetnikov iz drugih držav, pa pogoje za opravljanje storitev odvetniškega poklica (ter posledično tudi pogoje za pridobivanje podatkov po določbi 10. člen ZOdv) ZOdv določa v členih od 34.a do 34.f. Pravica iz 10. člena ZOdv je vezana na opravljanje storitev odvetniškega poklica v posamični zadevi, pri čemer ta pravica ne more pripadati subjektu, ki sicer nima statusa odvetnika ali z njim izenačenega statusa v smislu ZOdv (da ni vpisan v imenik tujih odvetnikov ali nima potrdila Odvetniške zbornice Slovenije o priglasitvi opravljanja storitev v RS). Uporaba 10. člena ZOdv tako ne pride v poštev, kadar podatke zahteva oseba, ki ima status odvetnika zgolj v drugi državi članici (skladno s tam veljavno zakonodajo) in namerava svojo stranko zastopati pred tujim sodiščem.

 

V primeru, da se zaprosilo tujega odvetnika nanaša na zastopanje svoje stranke pri izterjavi terjatve, vas napotujemo na že izdelano mnenje IP št. 0712-1/2016/2625: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BshowUid%5D=2842&tx_jzvopdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=0712-1%2F2016%2F2625.

 

Pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov iz CRP lahko v določenih primerih predstavlja tudi drugi odstavek 22. člena ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec CRP ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice.

 

2. Prenos osebnih podatkov v tretjo državo

 

Šele ob izpolnjenem prvem pogoju, torej če bi bilo ugotovljeno, da ima tuji odvetnik pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov, bi se ugotavljal še obstoj katerega od pogojev po Splošni uredbi za prenos osebnih podatkov v tretjo državo, torej obstoj zagotovljene ustrezne ravni varstva podatkov v tretji državi.

 

V konkretnem primeru bi v poštev prišel pogoj uveljavljanja pravnih zahtevkov iz točke e. prvega odstavka člena 49 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da v primeru, če sklep o ustreznosti zagotovljene ravni varstva osebnih podatkov za določeno državo iz člena 45 Splošne uredbe o varstvu podatkov ni sprejet in če ni mogoče sprejeti ustreznih zaščitnih ukrepov v skladu s členom 46, se prenos v tretjo državo izjemoma lahko izvede, če je prenos potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:

mag. Eva Kalan Logar,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka