Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.07.2019
Naslov: Videonadzor s strani soseda
Številka: 0712-1/2019/1782
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je soseda postavila kamero na rob parcele in snema vašo parcelo. Poleg tega imate tudi …. in vas skrbi, ker veste, kdo in kako lahko tudi nepooblaščeni ljudje prek interneta dostopajo do posnetkov ….. Zanima vas, kakšen je postopek prijave pri IP in kaj se da narediti glede tega?

 

****

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

 

****

 

IP pojasnjuje, da lahko v primeru, če utemeljeno sumite, da sosed nezakonito izvaja videonadzor vaše parcele, in s svojim ravnanjem krši določbe ZVOP-1 ali Splošne uredbe, na IP naslovite prijavo kršitve varstva osebnih podatkov, pri čemer si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Takšna prijava ima naravo pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora, IP pa inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, in sicer v primeru, ko iz prijave izhaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-1 in/ali Splošne uredbe.

 

IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora, kot ga opisujete v svojem dopisu.

 

****

 

V primeru videonadzora oz. snemanja zasebne posesti okoli enostanovanjskih stavb je treba upoštevati, da se določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svoje hiše ali nad svojimi nepremičninami, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja.

 

Kadar se videonadzor izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, posameznik sicer lahko sproži postopek pri IP, vendar pa je uspeh takšnega postopka vedno odvisen od konkretnih okoliščin in dokazov – predvsem slednji so v tovrstnih (zasebnih) primerih lahko problem. Upoštevati je namreč treba, da postavitev kamer, ki jih posameznik pritrdi na svojo hišo ali jih postavi v njeni okolici na svoji nepremičnini, sama po sebi še ne pomeni, da posameznik s takšnimi kamerami tudi dejansko snema javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. Iz pogleda na postavljeno kamero namreč še ni mogoče ugotoviti, kaj le ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zato IP ni pristojen za ukrepanje. Za uvedbo postopka v takšnem primeru IP torej potrebuje več dokazov, ki pričajo o nezakonitosti izvajanja videonadzora. Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje in s tem povezan pregled videonadzornega sistema zaradi ustavne določbe nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča.

 

Vsekakor pa ima posameznik vedno na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Posameznik lahko tako npr. v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

 

V primeru nezakonitega slikovnega snemanja pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami; v nadaljevanju: KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje namreč lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

IP na koncu še dodaja, da je na temo videonadzora izdal tudi smernice, ki so dostopne na tej povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka