Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.07.2019
Naslov: Videonadzor s strani soseda
Številka: 0712-1/2019/1777
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ima sosed kamero, ki snema njegovo dvorišče, obenem pa tudi vaše. …., je zaposlen v firmi od soseda. Moti vas, da ste non stop pod nazorom in sprašujete, kaj lahko storite, da se kamera odmakne tako, da ne snema vašega dvorišča. Navajate še, da je na vašem dvorišču prišlo do pretepa in da je sosed priložil posnetek s te kamere policiji. Sprašujete, ali je to res lahko dokaz, saj vdirajo v vašo zasebnost brez dovoljenja?

 

****

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

 

****

 

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V mnenju lahko zato poda zgolj splošna pojasnila, ne more pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev in obdelovalcev. Navedeno pomeni, da lahko v primeru, če menite, da sosed nezakonito izvaja videonadzor vašega dvorišča, in s svojim ravnanjem krši določbe ZVOP-1 ali Splošne uredbe, na IP naslovite prijavo kršitve varstva osebnih podatkov, pri čemer si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Takšna prijava ima naravo pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora, IP pa inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, in sicer v primeru, ko iz prijave izhaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-1 in/ali Splošne uredbe.

 

K zgoraj navedenemu še pojasnjujemo, da lahko IP v postopku inšpekcijskega nadzora ali v eventualnem postopku za prekrške zaradi nezakonitega izvajanja videonadzora ukrepa le v primeru, če dokaže, da se videonadzor dejansko izvaja v nasprotju z zakonom ali pa da so bili posnetki videonadzora uporabljeni za nezakonite namene.

 

****

 

IP pojasnjuje, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov, kamor štejemo tudi videonadzor, ki se ne izvaja s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, potrebno imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Področje videonadzora je urejeno v 74. do 77. členu ZVOP-1, ki se tudi po uveljavitvi Splošne uredbe v tem delu še vedno neposredno uporablja.

 

****

 

Iz vašega dopisa izhaja, da gre v primeru izvajanja videonadzora s strani soseda za snemanje zasebne posesti, kar sicer v ZVOP-1 ni posebej urejeno.

 

V primeru videonadzora oz. snemanja zasebne posesti okoli enostanovanjskih stavb je treba upoštevati, da se določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Za videonadzor, ki ga posamezniki, kateri ne opravljajo poslovne dejavnosti, izvajajo izključno nad svojimi nepremičninami, se torej določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe ne uporabljajo.

 

Kadar se videonadzor izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, posameznik sicer lahko sproži postopek pri IP, vendar pa je uspeh takšnega postopka vedno odvisen od konkretnih okoliščin in dokazov – predvsem slednji so v tovrstnih (zasebnih) primerih lahko problem. Vsekakor pa ima posameznik vedno na voljo druge oblike pravnega varstva. Posameznik lahko tako npr. v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

 

V primeru nezakonitega slikovnega snemanja pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami; v nadaljevanju: KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje namreč lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

****

 

Določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe se v primeru videonadzora zasebne posesti in okolice enostanovanjskih stavb uporabljajo praviloma le takrat, ko videonadzor izvaja pravna ali fizična oseba, ki opravlja poslovno dejavnost, poleg tega pa tudi takrat, ko posameznik ne snema zgolj svoje posesti, pač pa snema tudi  javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti.

 

Glede na to, da zakon ne ureja videonadzora zasebne posesti ter javnih površin, je treba v primeru videonadzora zasebne posesti, ki jo izvaja pravna ali fizična oseba, ki opravlja poslovno dejavnost ali pa tudi takrat, ko posameznik izvaja videonadzor nad javnimi površinami ter nepremičninami, ki niso v njegovi lasti, zakonitost izvajanja takšnega videonadzora za vsak konkreten primer presojati z vidika točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe. To pomeni, da je potrebno za vsak takšen konkreten primer posebej presoditi, ali je obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, in ali nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP lahko takšno presojo opravi le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

 

Iz vašega dopisa izhaja, da ima sosed na svojem posestvu registrirano firmo, kar bi lahko pomenilo, da izvaja videonadzor v zvezi z opravljanjem poslovne dejavnosti in je tako mogoče sklepati, da v njegovem primeru ne gre za videonadzor, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti in se zato za izvajanje takšnega videonadzora v celoti uporabljajo določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe. Če je temu tako, lahko v primeru utemeljenega suma, da sosed z izvajanjem videonadzora snema tudi vaše dvorišče, pri IP podaste prijavo kršitve varstva osebnih podatkov.

 

****

 

Kar zadeva vaše navedbe o tem, da je na vašem dvorišču prišlo do pretepa in da je sosed priložil posnetek s te kamere policiji, vam pojasnjujemo, da posredovanje posnetkov Policiji ali sodišču samo po sebi še ne pomeni nezakonitega posredovanja oz. obdelave osebnih podatkov. IP lahko v takšnem primeru presoja zgolj zakonitost izvajanja videonadzora s strani upravljavca, ne more pa posegati v postopek Policije ali drugega organa na način, da bi presojal zakonitost pridobivanja in uporabe takšnega posnetka oz. dokaza v postopku, ki ga vodi Policija ali drug pristojen organ. IP namreč skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. Skladno s pojasnjenim lahko vsak posameznik svoje pravice v zvezi z osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni in se uporabljajo za namene policijskih, upravnih, sodnih in drugih postopkov, uveljavlja pred organi, ki so pristojni odločati v konkretnih postopkih, in sicer z uporabo ugovorov ter rednih ali izrednih pravnih sredstev, v skladu z zakoni, ki urejajo pravni postopek v konkretni zadevi.

 

IP na koncu še dodaja, da je na temo videonadzora izdal tudi smernice, ki so dostopne na tej povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka